Bruselj/Ljubljana, 17. april 2013 – Države članice EU, ki jih tare pomanjkanje denarja, so v letu 2011 porabile 6 milijard € za podporo industriji biogoriv. To razkriva nova študija, ki jo je objavil Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj (IISD) [1]. Ta javna sredstva so potrošili za ohranjanje 4,5-odstotnega tržnega deleža, ki so ga biogoriva imela v 2011, kar je malo pod 5-odstotno zamrznitvijo, ki jo je predlagala Evropska komisija pred pol leta [2].

Če količine biogoriv ne bi zamrznili na 5 %, temveč jih povečali na 8,6 % do leta 2020, kot se pričakuje v okviru sedanje politike, bi to po omenjeni študiji zahtevalo med 28,8 in 33,1 milijarde EUR dodatne kumulativne javne finančne podpore v obdobju 2014-2020.

Prejšnje raziskave so že pokazale, da politika EU na področju biogoriv ne zmanjšuje izpustov toplogrednih plinov (TGP) iz prometa [3]. Če bi upoštevali tudi izpuste zaradi posrednih sprememb rabe tal (ILUC) zaradi biogoriv, bi večina biodizla, ki je danes na trgu, oddajala več izpustov TGP kot fosilna dizelskega goriva [4].

Vodja programa za goriva pri T & E, Nuša Urbančič, je dejala: "Zdaj že vemo, da politika EU na področju biogoriv ne koristi podnebju, ta študija pa dokazuje, da ne koristi niti našemu gospodarstvu. Letno EU za podporo biogorivom namenja 6 milijard EUR. Ta znesek se bi lahko še podvojil, če bi države vztrajale, da dosežejo cilj 10 %. Države članice se morajo zavedati, da zamrznitev deleža biogoriva na sedanji ravni, kot predlaga Komisija, ne bo samo prihranila izpustov, temveč tudi veliko denarja."

Študija z naslovom "Biogoriva – za kakšno ceno? Pregled stroškov in koristi politik EU na področju biogoriv " podaja oceno zneska podpore, ki jo industrija biogoriv prejme v primerjavi s prometom, ki ga ustvari, in analizira finančne posledice izpolnjevanja ciljev Direktive o 10 odstotkih obnovljive energije v obdobju 2014 in 2020.

Študija, ki so jo sofinancirali IISD in okoljske organizacije BirdLife, Evropski okoljski biro (EEB) in Transport & Environment (T&E), kaže, da stopnja podpore dosega skoraj  polovico celotnega prometa evropskega sektorja biogoriv, ki je v letu 2011 znašal 13-16 milijard EUR.

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, člana EEB, je navedla mnenje te organizacije: "Industrija trdi, da je treba za vsako ceno zavarovati naložbe v biogoriva, vendar pa je letna podpora za to, da biogoriva ohranjamo pri življenju, večja od skupne začetne naložbe v proizvodne zmogljivosti. Državljani EU plačujemo za to, da ta neučinkovit stroj deluje, kljub temu, da od njega ni pričakovanih okoljskih in ekonomskih koristi!

Katarina Otrin, Focus, društvo za sonaraven razvoj, pa opozarja: »Študija tudi poudarja, da so strožji standardi CO2 za avtomobile bolj stroškovno učinkovit in okolju prijazen način za zmanjšanje izpustov TGP iz prometa. Če vlagamo v avtomobile z nizkimi izpusti ogljika, potem s 10,7 milijarde EUR letno za podporo industriji lahko prihranimo 40 MT CO2, kar pokrije že samo zmanjšan uvoz nafte.« [5]

"Ta politika je enostavno predraga za to, kar ponuja, saj imajo vlade velike težave že z zagotavljanjem finančne podpore za politiko, ki je po eni strani odvisna od uvoza, po drugi pa sploh ne dela razlike med različnimi biogorivi," poudarjajo na evropskem BirdLife.

Opombe:

  1. Študija IISD je dostopna tukaj.

  2. Predlog Komisije je dostopen tukaj.

  3. IEEP (2011): Anticipated Indirect Land Use Change Associated with Expanded Use of Biofuels in the EU, dostopno tukaj. 

  4. ILUC je proces spremembe rabe zemljišč iz gojenja rastlin za hrano v gojenje rastlin za gorivo. Hrano bo treba pridelati drugje, ponavadi na novih, neobdelanih zemljiščih, saj bo povpraševanje po hrani ostalo (vsaj) nespremenjeno. Ta sprememba rabe neobdelanih zemljišč v nova kmetijska zemljišča povzroči povečanje celotnih izpustov TGP ter izničuje načrtovane okoljske koristi politike EU na področju biogoriv. Oglejte si kratek video o biogorivih na http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=igUtLwruUjA.

  5. Znesek 10,7 milijard EUR je približno enak investicijskim stroškom, ki so potrebni za omejitev CO2/km za nove avtomobile na 80 g, namesto 95 g/km CO2 do leta 2020, kot je predlagano sedaj. Izračun na osnovi Slike 14 na http://www.theicct.org/mass-reduction-impacts-eu-cost-curves (± € 750 EUR na avtomobil), pomnoženo z zgodovinskim povprečjem letne prodaje avtomobilov v EU27, ki znaša 13 milijonov enot.

Povzetek študije (v angleškem jeziku) je dostopen tukaj.

Kontakti:

Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, [email protected], tel. 041 725 991.

Katarina Otrin, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], tel. 059 071 327

Nuša Urbančič – Transport & Environment Fuels Programme Manager: +32 (0)2 893 0846, +32 (0)488 574418 (gsm), [email protected]