Prepustimo ga naravi, ogroženim vrstam in prihodnjim generacijam
Ali veste, da določene živalske in rastlinske vrste za svoje preživetje in obstoj nujno potrebujejo večje gozdne rezervate in gozd, v katerem se ne gospodari?
Ali veste, da je biotska pestrost najvišja v starih, prvobitnih gozdovih, ki so zavarovani kot gozdni rezervati?
Ali veste, da v Sloveniji kar 58 % površine prekriva gozd, gozdni rezervati pa predstavljajo zgolj 0,8 % gozdnih površin?
Populacije številnih gozdnih živalskih vrst, predvsem ptic so zaradi vse bolj intenzivnega gospodarjenja z gozdom že močno zdesetkane. Če ne bomo takoj ukrepali, jih v prihodnjih letih lahko izgubimo, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora. Gozdnih rezervatov in večjih gozdnatih zavarovanih območij, ki bi bila namenjena izključno učinkovitemu ohranjanju biotske raznolikosti, pa nam kritično primanjkuje.
Avtor fotografij: Tomaž Mihelič, DOPPS
Izgubljamo stare, še nedotaknjene gozdove
V Sloveniji se ponašamo z visokim deležem gozda, ki nam ga zavidajo tudi v tujini. A žal imamo ohranjenega manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta pa je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko brez takojšnjega ukrepanja v naslednjih letih izgubimo.
V zadnjem obdobju vedno bolj intenzivno gospodarimo z gozdom. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije smo od leta 2004 v povprečju vsako leto odprli več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. S tovrstnim odpiranjem posledično izgubljamo tudi stare, naravne, še nedotaknjene gozdove. Nimamo pa strategije za nadomeščanje teh izgub z zaščito območij, ki bi bili prepuščeni naravi.
V Sloveniji potrebujemo več zaščitenih gozdnih območij
Takšni naravni gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo ‘gozdni specialisti’. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranitev je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.
Divji petelin (Tetrao urogallus)
– Je zelo plah in izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi človekove aktivnosti v gozdu.
– Gnezditveni uspeh lahko ogrozi že najmanjša motnja oz. poseg v njegov življenjski prostor.
– Glavni dejavniki, ki ogrožajo vrsto, so: sečnja, nove gozdne prometnice, nekontrolirana rekreacijska raba gozdnih površin.
– Nujno potrebuje mirna gozdna zavarovana območja, predvsem v času razmnoževanja.
– Populacija v Sloveniji upada.
Koconogi čuk (Aegolius funereus)
– Je majhna vrsta sove, ki za gnezdenje potrebuje drevesna dupla, ki jih tešejo žolne.
– Najdemo ga samo v gozdovih, v katerih je dovolj starih dreves z dupli.
– V gospodarjenih gozdovih so taka drevesa dokaj redka, kar omejuje razširjenost vrste.
Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos)
– Je izjemno redka in težko opazna vrsta (na evropskem nivoju celo najredkejša vrsta detla).
– Za preživetje potrebuje velike količine odmrlega drevja, v katerem najde hrano – ličinke lesnih hroščev.
– Živi samo v starih, odmaknjenih bukovih gozdovih.
– Na Finskem in Švedskem (po gozdnatosti prvi dve evropski državi) ga je intenzivno gospodarjenje z gozdom pripeljalo na rob izumrtja.
Mali muhar (Ficedula parva)
– Naseljuje zgolj stare in vlažne bukove gozdove z veliko količino odmrlega drevja, kjer najde primerna dupla za gnezdenje.
– Njegov življenjski prostor ogroža in nenehno krči intenzivno gospodarjenje z gozdom.
Naravi prepuščeni gozdovi se ponašajo z višjo stopnjo biotske raznolikosti
Višja stopnja biotske raznolikosti zagotavlja večjo odpornost ekosistemov na podnebne spremembe in druge stresorje. Bolj pestra in ohranjena narava je torej odpornejša. Ohranjena narava je tudi ključni človekov zaveznik pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Zato se je treba pri reševanju podnebne krize odpovedati tistim ukrepom, ki slabšajo stanje biotske raznovrstnosti, in prednostno uvajati rešitve, ki temeljijo na naravi in prispevajo k obnovi in ohranjanju raznovrstnosti.
Kaj lahko storim?
1. Kot lastnik gozda se v predelih, kjer je aktivno gospodarjenje z gozdom oteženo, le-temu lahko odrečem. Izpad dohodka običajno tu ni velik, pridobitev za naravo in prihodnje generacije pa je ogromna.
2. V svojem gozdu lahko vzpostavim Ekocelico. Za dobo vsaj 20 let lahko gozd prepustim naravi in v njem ne gospodarim oz. ne izvajam sečnje. S tem puščam odmrlo biomaso v gozdu in dajem gozdnim specialistom življenjski prostor. Pri Ekocelici gre za pogodbeno razmerje med državo in lastnikom, subvencija pa prihaja iz Gozdnega sklada. Informacije o celotnem postopku in o tem, ali je moj gozd primeren za vzpostavitev Ekocelice, lahko dobim na lokalni krajevni enoti Zavoda za gozdove ali pri svojem revirnem gozdarju.
3. Širim besedo in pomagam ozaveščati o problematiki. Kratke simpatične videe najdem na spletni strani tukaj (glej spodaj), delim pa lahko tudi objave na družbenih omrežjih Focusa, DOPPSa in CIPRe.
Zadnje novice iz gozda
