Medtem ko po vsem svetu še vedno odmevajo opozorila podnebnih znanstvenikov iz Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), da se nam čas za učinkovit spopad s podnebno krizo izredno hitro izteka, v Sloveniji vlada pripravlja shemo za nove subvencije največjim onesnaževalcem.

O čem govorimo? O novi shemi podpore za ogljično najbolj intenzivno industrijo v državi, ki jo pripravljajo na Ministrstvu za okolje in prostor. Gre za kritje t.i. posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, kar pravzaprav pomeni nove škodljive subvencije za največje onesnaževalce, ki bodo zgolj ohranjale status quo.

Upravičenci do kritja posrednih stroškov bodo zavezanci ETS – evropske sheme trgovanja z emisijami, katere glavni namen je s cenovnim signalom spodbujati velike onesnaževalce k zmanjšanju emisij toplogrenih plinov. Kritje posrednih stroškov bi ta cenovni signal oslabilo in s tem zmanjšalo potrebo upravičencev za izvajanje ukrepov, ki bi lahko emisije dejansko zmanjšali. To je še posebej problematično tudi zato, ker so isti upravičenci že deležni drugih ugodnosti, ki prav tako zmanjšujejo njihovo motivacijo za ukrepanje, in sicer: upravičeni so do dela brezplačnih emisijskih kuponov, oproščeni so plačila dela prispevka za zagotavljanje podpor OVE in SPTE in oprostitve trošarine. Od leta 2005, ko je shema ETS zaživela, pa do danes so bili tako deležni že precejšnjih odpustkov.

Nove subvencije, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, so problematične z več vidikov: ne sledijo zavezam o opustitvi škodljivih subvencij, ki smo jih kot država sprejeli v okviru mednarodnih organizacij (npr. OECD), so v nasprotju z ukrepi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), poleg tega pa tudi višajo stroške doseganja podnebnih ciljev in negativno vplivajo na dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.

Takšni ukrepi pomembno vplivajo na javnofinančne odhodke, zlasti dolgoročno, saj prispevajo k povečevanju škod, ki nastajajo kot posledica podnebnih sprememb in bodo pretežno bremenile proračun in/ali zmanjšale prilive vanj. Zaradi spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, so potrebni dodatni ukrepi na drugih področjih ali sektorjih, ki so praviloma dražji. Škodljive spodbude prav tako negativno vplivajo na emisijsko produktivnost gospodarstva, ki primerja gospodarsko rast z emisijami, in s tem na konkurenčnost gospodarstva.

Spodbude, ki so v nasprotju z  okoljskimi cilji, so tudi zelo napačen razvojni signal industriji. Namesto, da bi spodbujali prestrukturiranje, se z njimi spodbuja ohranjanje statusa quo ali celo poslabšanje ogljičnega odtisa podjetij,  s tem pa se na dolgi rok izgublja na konkurenčnosti – podjetja in gospodarstva oz. družbe v celoti.

Predvidene subvencije je treba pogledati tudi z vidika predvidenih novih ukrepov EU oz. uvedbe nove sheme ETS za področje prometa in stavb, ki je bila predlagana v okviru paketa »Pripravljeni na 55«. Ta bo prinesla potrošnikom dodatne stroške za ogrevanje, hlajenje stavb in mobilnost. Nepravično bi bilo, da so veliki onesnaževalci deležni dodatnih spodbud, medtem ko prebivalce čakajo dodatne obremenitve.