Agencija RS za okolje (ARSO) je odločila, da je za podaljšanje obratovalne dobe jedrske elektrarne Krško s 40 na 60 let potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Pri presoji morajo biti upoštevane vse spremembe, ki so predvidene pri podaljšanem delovanju elektrarne. S tem smo organizacije Focus, PIC in Umanotera uspele s pritožbo zoper sklep, da presoja vplivov na okolje pri podaljšanju
delovanja jedrske elektrarne Krško ni potrebna.

“Tak sklep smo v Focusu pričakovali, saj sledi odločitvi sodišča EU in upravnega sodišča. Za to smo si ves čas tudi prizadevali. Zdaj upamo, da nam ARSO čimprej omogoči tudi vpogled v spis, da se bomo lahko za sodelovanje v postopku presoje vplivov pravočasno in kakovostno pripravili”, je komentirala Barbara Kvac iz Focusa.

ARSO je odločitev utemeljil na sodbi sodišča Evropske unije C-411/17, ki je v podobni zadevi podaljšanja delovanja belgijske jedrske elektrarne Doel zavzelo stališče, da so tudi posodobitvena dela na elektrarnah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz programov staranja in programov nadgradnje varnosti, če spreminjajo fizično stvarnost območja, predmet presoje vplivov na okolje. ARSO je ugotovil, da gre za takšen poseg v Krškem najmanj v primeru izgradnje suhega skladišča jedrskih odpadkov.

ARSO je o zadevi ponovno odločala zaradi uspešne tožbe Focusa, PIC in Umanotere zoper prvotni sklep, da presoja vplivov za podaljšanje obratovanja ni potrebna. Sodišče je tej tožbi ugodilo in poudarilo, da se bo moral ARSO v novem postopku opredeliti do vseh predvidenih posegov NEK, vezanih na podaljšanje obratovanja NEK. Pri tem bo moral upoštevati, da je za nekatere izmed teh posegov potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (npr. za suho skladiščenje) ter da je drobljenje projektov v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Za podaljšanje obratovanja delovanja jedrske elektrarne Krško bo tako treba izvesti presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo bo, skladno z uredbo o okoljskem poročilu, moralo ovrednotiti pomembne vplive podaljšanja delovanja elektrarne na okolje. V postopku, ki teče po določilih Zakona o varstvu okolja, pa na osnutek okoljskega poročila lahko podaja pripombe tudi javnost. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in prizadete osebe se lahko v postopek presoje vključijo kot stranke, izvesti pa je potrebno tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države.