Globalno gledano ima Evropa na nacionalnih trgih najvišji delež lastnih trgovskih blagovnih znamk. V 2015 naj bi ta delež dosegel 40 % hrane iz prodaje na drobno. Ihta po zagotavljanju čim cenejših izdelkov privede do pomanjkanja odgovorne proizvodnje v državah proizvajalkah. Pritiski in izkoriščanje dobaviteljev imajo negativni vpliv na delo in socialne pravice, delavci imajo plače, ki jim ne omogočajo osnovnega preživetja, delovne razmere so izkoriščevalne, zaposlitve so negotove. Prekomerno izkoriščanje naravnih virov in uporaba kemikalij uničujeta okolje, prekomerni izpusti toplogrednih plinov pa še krepijo podnebne spremembe. Poleg tega pa je lokalnemu prebivalstvu pridelava hrane za lastne potrebe velikokrat onemogočena.

Živa Gobbo, predsednica društva Focus pravi: »Takšne prakse zavračamo – trgovske verige morajo prevzeti odgovornost in zagotoviti, da so njihove trgovske blagovne znamke proizvedene pod pogoji, ki ne prizadanejo okolja in skupnosti, kar pomeni, da upoštevajo načela pravične trgovine. Vlade pa morajo zagotoviti, da bodo taka načela spodbujana in spoštovana«

Svetovna organizacija za pravično trgovino (WFTO) določa 10 načel [3], ki jih morajo organizacije pravične trgovine spoštovati pri svojem vsakodnevnem delu. WFTO spoštovanje teh načel nadzira in jih tudi naprej razvija.

»Tako uporabniki kot trgovske verige se moramo zavedati, kakšne posledice ima nakup oz. prodaja določenega izdelka na okolje in ljudi. Če začnemo uporabniki zahtevati od trgovcev, da nam prodajajo samo še izdelke, ki ne škodujejo okolju in ne izkoriščajo ljudi, trgovske verige pa začno na svoje police uvrščati več izdelkov, ki so proizvedeni na ta način, se bomo hitreje približali načinu delovanja pravične trgovine. Posledično pa bomo preprečili širjenje izkoriščanja okolja in ljudi k nam, v Slovenijo,« je jasna Živa Lopatič, strokovnjakinja za pravično trgovino v Sloveniji in razmišlja naprej: »Prvi korak na tej poti je zagotovo ta, da (se) večkrat vprašamo o tem, od kod nek izdelek prihaja, kdo ga je pridelal/izdelal in na kakšen način ter izberemo tisti izdelek, ki na svoji poti od proizvajalca do kupca ni prizadel nikogar in ničesar

Poleg načel, ki zagotavljajo socialno, ekonomsko in okoljsko pravičnosti, pa bi morale trgovske verige zagotavljati čim več lokalnih, ekoloških izdelkov. Trgovina, ki temelji na prodaji lokalnih izdelkov, ima manjše negativne vplive na okolje, pozitiven vpliv na lokalno skupnost, hkrati pa veča samooskrbo in prehransko varnost države.

»Lokalna oskrba z ekološko hrano v Sloveniji je še vedno skromna, zato je pri nastopu na trgu nujno povezovanje kmetov in trgovcev. Trgovci potrebujejo veliko količino izdelkov v kratkem času, česar lokalni proizvajalci ne moremo zagotoviti brez povezovanja« pravi Boris Uranjek, predsednik Združenja za ekološko kmetovanje SV Slovenije in Inovativni mladi kmet 2014 ter dodaja: »Zgledovati bi se morali po Avstriji, ki na področju lokalne oskrbe piše veliko zgodbo o uspehu.«

Mednarodna skupnost si je leto 2015 postavila kot leto, v katerem se bo  dogovorila o prihodnjem globalnem okviru za odpravo revščine in trajnostni razvoj. Na to pa imajo veliki trgovci ogromen vpliv. »Vsekakor imamo vpliv na trgovske tokove tudi potrošniki. S spremembo povpraševanja in etičnim nakupovanjem lahko spremenimo veliko,« še dodaja Živa Gobbo in zaključuje: »Zato bomo letos največ informirali in ozaveščali potrošnike ter skupaj zahtevali od trgovcev več pravičnosti na njihovih policah!«

Focus bo kot del vseevropske ozaveščevalne kampanje izvajal raznolike aktivnosti, kot je izobraževanje na temo etične potrošnje in trgovskih verig, fotonatečaj, po Sloveniji bo v jeseni potovala razstava, izšlo bo glasilo Etični potrošnik, novembra pa bodo ob Dnevu brez nakupov potekale akcije po vsej Evropi.  Trenutno najbolj aktualen je nagradni foto natečaj z naslovom VIZIHRANIJA [4], kjer lahko kdor koli preko fotografije izrazi svoj pogled na hrano ter s tem zahteva pravičnejšo in trajnostno prehrano na trgovskih policah. Natečaj obljublja pravične nagrade v skupni vrednosti 500 EUR in vikend izlet na razstavo EXPO v Milano.


VEČ INFORMACIJ:

Marjeta Benčina, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], T: 059 071 327, M: 031 398 803

—— 

Opombe:

[1] Focus, društvo za sonaraven razvoj, je samostojna, nevladna, nepolitična in nepridobitna okoljska organizacija, ki od 2003 deluje na področju podnebnih sprememb. Društvo Focus osredotoča svoje delo na teme podnebje, energija, mobilnost ter globalna odgovornost in potrošnja. S svojim delom in zgledom želijo pokazati, da je lahko vsak od nas okoljsko in družbeno odgovoren.Več: focus.si ali na FB (Focus drustvo za sonaraven razvoj)

[2] www.supplychainge.org

[3]
1. Vzpostavljanje možnosti za ekonomsko nepriviligirane proizvajalce: podpora najrevnejšim proizvajalcem
2. Transparentnost in preglednost finančnega poslovanja: pošteno in odprto poslovanje s partnerji
3. Trgovinsko partnerstvo: osredotočenje na pošten, kontinuiran in dolgoročen odnos
4. Krepitev zmožnosti: razvijanje znanja proizvajalcev in vzpostavljanje možnosti za trgovanje z izdelki
5. Promocija pravične trgovine: ozaveščanje o pravični trgovini in obveščanje od kod prihajajo izdelki
6. Plačilo poštene cene: zagotavljanje, da proizvajalci za svoje delo dobijo pošteno plačilo. To se določi preko dialoga, krije pa stroške proizvodnje in primerno in enakopravno plačilo za delo – po možnosti tudi predujem
7. Enakopravnost spolov: zagotavljanje enake možnosti in plačilo za moške in ženske
8. Delovni pogoji: zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev, v skladu s pravom in lokalnimi normami
9. Otroško delo: spoštovanje Konvencije ZN o pravicah otrok kot tudi lokalnih družbenih norm
10. Okolje: zagotavljanje, da so materiali, izdelki in prevoz narejeni ob skrbi za okolje

[4] http://focus.si/index.php?node=26&id=1534 in http://www.supplychainge.org/