Zaveza več kot 100 držav za ustavitev krčenja gozdov do leta 2030

Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu se je več kot 100 voditeljev držav zavezalo, da bodo do leta 2030 prenehali krčiti gozdove. Med njimi tudi Brazilija.

Vsako minuto izgine gozd v površini 27 nogometnih igrišč

Ljudje smo že posekali polovico zemeljskih gozdov. To za podnebje predstavlja dvojno škodo – uničevanja dreves, ki skladiščijo ogljikov dioksid, in nadomeščanje le teh s površinami za vzrejo živali in monokulturnih pridelkov. Skoraj četrtino vseh emisij ogljikovega dioksida, ki jih povzroči človek, je mogoče pripisati dejavnosti rabe zemljišč, kot so sečnja, krčenje gozdov in kmetovanje.

Gozdovi predstavljajo eno najmočnejših zaščit pred segrevanjem planeta

Iz ozračja vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človeštvo. Na območjih držav podpisnic je 85 odstotkov gozdov. Med državami, ki so podpisale zavezo, so Kanada, Brazilija, Rusija, Kitajska, Indonezija in DR Kongo. Indonezija je največji svetovni izvoznik palmovega olja, proizvodnja katerega povzroča deforestacijo in staroselskim prebivalcem krade življenjski prostor. V Braziliji, na območju katere se nahaja največji pragozd na svetu, pa je pod Jairom Bolsonarom krčenje gozdov lani naraslo na najvišjo raven v zadnjih 12 letih.

Zaveza več kot stotih držav

Dogovor vključuje približno 19 milijard dolarjev javnih in zasebnih sredstev. Del denarja bo namenjen državam za obnovo degradiranih območij, boj proti gozdnim požarom in podporo staroselskim skupnostim. 28 držav se je zavezalo tudi, da bodo prenehale krčiti gozdove za namene svetovne trgovine s hrano in izdelkov kot so palmovo olje, soja in kakav. H končanju vlaganj in dejavnosti, povezanih s krčenjem gozdov, se je zavezalo tudi več kot 30 največjih podjetij na svetu.

Prepozno in premalo?

A morda bo leta 2030 že prepozno. Ukrepati bi morali takoj. V Focusu smo kritični do dogovora, saj v bistvu prižiga zeleno luč nadaljnjemu desetletju krčenja gozdov. V septembru smo se pridružili pozivu staroselskih organizacij iz Amazonije, združenih pod koordinacijo COICA, naj svetovni voditelji do leta 2025 zaščitijo 80 % Amazonije. V Focusu menimo, da je to edina prava pot do zaščite gozdov – takojšnji moratorij na deforestacijo in uničevanje primarnih gozdov.

Zaveza je nejasna in nekonkretna, zaradi česar bo nemogoče uveljavljati njeno izvajanje in od vlad zahtevati odgovornost. Namesto, da bi temeljila na zavezujoči mednarodni zakonodaji za ustavitev krčenja gozdov in implementacijo pravic staroselskega prebivalstva, lokalnih skupnosti in malih kmetov, bo vezana na mehanizme trga ogljika, emisijskih izravnav in na financiranje zasebnega sektorja.

Poleg tega v prid pretiranem navdušenju nad zavezo ne govori tudi to, da je bil podoben dogovor sprejet že leta 2014 v New Yorku in ni niti upočasnil deforestacije, kaj šele da bi jo ustavil.