“Women, Energy Poverty and a Just Energy Transition” je naslov članka, ki sta ga Lidija Živčič in Katjuša Šavc objavili na platformi Spark. Izhodišče temelji na dejstvu, da energetska revščina nesorazmerno bolj prizadene ženske in ženske gospodinjstva. V članku so poudarjene potreba po izboljšanju zbiranja podatkov ločenih po spolu na področju energetske revščine, vključevanju vidika spola v kazalnike energetske revščine ter potreba po oblikovanju definicije energetske revščine, ki upošteva te vidike.
Avtorici poudarjata, da so vzroki za energetsko revščino strukturne neenakosti v distribuciji dohodkov in dostopu do kakovostnih stanovanj, neustrezno določanje cen energije in pomanjkanje podpornih politik za ranljive potrošnike ter raznolike energetske potrebe in prakse gospodinjstev.
Ženske in gospodinjstva, ki jih vodijo ženske, so nesorazmerno prizadeta zaradi energetske revščine, a hkrati so ženske močan akter pri reševanju tega problema. Razdelitev dela povzroča, da ženske preživijo več časa doma in so tako bolj izpostavljene posledicam energetske revščine. Statistični podatki kažejo, da so ženske bolj izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti kot moški. Poleg tega so ženske bolj občutljive na vročino in mraz zaradi fizioloških razlogov, kar povečuje njihovo nelagodje in tveganje za bolezni, povezane s temperaturo.
Trenutne politike in ukrepi Evropske unije za reševanje energetske revščine le redko priznavajo nesorazmerno prizadetost žensk. Politike EU za pravičen energetski prehod so bolj pisane na kožo moških kot žensk. Na primer, Renovation Wave daje velik poudarek dostopnemu in bolj ciljno usmerjenemu financiranju prenov stavb, posledično bo verjetno prinesla več koristi moškim, saj so moški pogosteje lastniki stanovanj. Podobno velja za sektorja prenove stavb in obnovljivih virov energije, kjer večino delovnih mest zasedajo moški.
Če želimo doseči pravičen energetski prehod, moramo najprej nasloviti ta izziv. Nujno je povečati število žensk v energetskem sektorju ter jim dati vidnejšo vlogo v energetskih podjetjih. Poleg tega bi morale ženske več sodelovati v procesih odločanja, kar bi zagotovilo bolj participativne oblike odločanja in omogočilo, da pri oblikovanju politik sodelujejo tudi marginalizirane skupine.
Čeprav se je proces večine zakonodajnih dosjejev Evropskega zelenega dogovora že zaključil, je še vedno prostor za vključitev žensk pri načrtovanju operativnih politik na nacionalni ravni. S tem bi lahko odpravili nekatere neenakosti za ženske in usmerili izvajanje zelenih energetskih politik EU k večjim koristim za ženske in druge ranljive skupine.
Prioritiziranje in opolnomočenje žensk, zlasti tistih, ki jih prizadene energetska revščina, pri usposabljanjih za delovna mesta, povezana s prenovo in obnovljivimi viri energije, je pomemben korak. Pomembno je tudi zaščititi ženske pred naraščajočimi najemninami in drugimi stroški zaradi prenove ali uvajanja obnovljivih virov energije.
Članek je objavljen na portalu Spark, neodvisni spletni platformi, ki analizira energetski prehod skozi prizmo feminizma in človekovih pravic. Platforma omogoča prostor za premislek o drugačnih načinih za napajanje naših ekonomij in družb v času podnebne krize in zagotavljanja trajnostnih energetskih storitev za vse.
Dostopen je tukaj (v angleškem jeziku): https://focus.si/zenske-in-energetska-revscina-izzivi-in-priloznosti-za-spremembe/
