1,6 milijarde ljudi bi nahranili s pridelki, ki so bili v letu 2022 uporabljeni za proizvodnjo biogoriv.

To je eden izmed podatkov iz novega poročila organizacije Oxfam EU, ki osvetljuje, kako je politika EU na področju biogoriv recept za katastrofo in lažna podnebna rešitev, ki naredi več škode kot koristi.

Cena uporabe biogoriv kot neke opevane rešitve za razogljičenje v prometu je veliko višja, kot si mislimo.

Pridelki za hrano in krmo predstavljajo 60 % vseh biogoriv, ki se uporabljajo v prometnem sektorju v EU, medtem ko mnogi ljudje ne vedo, kako do naslednjega obroka, izpostavlja avtorica Oxfamovega poročila, Julie Bos.

Biogoriva ogrožajo prehransko varnost z dvigom povpraševanja in s tem cen, povečanjem nestanovitnosti cen, uporabo ogromnih površin zemlje.

Prvotni predpisi EU so računali le na znižanje emisij, formula pa ni upoštevala dejstva, da bo vedno več zemljišč – kot so gozdovi, ki shranjujejo ogljik – posekanih za gojenje poljščin za biogoriva. Od Peruja do Tanzanije so ljudje izgnani z zemlje, da bi gojili pridelke za biogoriva.

Poročilo Biofuel blunders je dostopno tukaj.

Biogoriva so ovira za prave podnebne rešitve

EU za proizvodnjo biogoriva izgublja ogromna zemljišča, s čimer zamuja velikanske priložnosti za boj proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in svetovni prehranski krizi.

Izsledki študije, ki jo je naročila organizacija Transport & Environment (T&E), kažejo, da je za pridelavo poljščin za biogoriva, ki so porabljena v Evropi, potrebnih 9,6 milijonov hektarov zemljišč – to je več kot površina otoka Irske, oziroma 5,3 milijonov hektarov, če upoštevamo proizvodnjo soproizvodov, predvsem krme za industrijsko živinorejo. Uporaba poljščin za proizvodnjo biogoriv v Evropi je neenakomerno porazdeljena. Največje porabnice tovrstnih biogoriv so Nemčija, Francija in Španija.

Uporaba zemljišč za poljščine za proizvodnjo biogoriv neizogibno pomeni, da so ta v veliki meri izgubljena kot naravni ponor ogljika, kot habitat za ogrožene vrste ali za proizvodnjo hrane.

Biogoriva točimo v Sloveniji

Biogoriva kot podnebno in energetsko zelo slaba alternativa so še vedno glavni obnovljivih virov energije tudi v slovenskem prometnem sektorju. V prenovljenem Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu (NEPN) se njihov delež še povečuje. Večina biogoriv, ki se v Sloveniji uporabljajo v mešanicah, je proizvedena iz rabljenega jedilnega olja, živalskih maščob in poljščin, zato v Focusu vztrajno opozarjamo na povezavo med biogorivi in prehransko varnostjo.

Konec leta 2023 je bila sprejeta direktiva (EU) 2023/2413 glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov, ki med drugim obravnava tudi rabo biogoriv ter drugih alternativnih goriv v prometu. Države članice jo morajo v svojo zakonodajo prenesti do maja 2025. V Sloveniji se bo tako med drugim kmalu odpiral Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Šlo bo za težavno nalogo, saj se ambicija za obnovljive vire v prometu znatno poveča, hkrati pa se vrata odpira biogorivom, ki niso trajnostni vir in način zmanjševanja emisij ogljika v prometnem sektorju.

Kaj lahko storijo države članice EU?

Države članice imajo z novo direktivo RED III več zakonitih možnosti za izboljšanje kakovosti obnovljivih goriv do leta 2030. Ukrepati morajo vzporedno, da omejijo nadaljnjo rabo biogoriv in zmanjšajo netrajnostni razvoj naprednih in neobnovljivih biogoriv.

Možnosti, ki jih imajo na voljo za zaustavitev trenda netrajnostnih rešitev, kot so biogoriva iz poljščin in sporen uvoz odpadkov, ter za prehod na čistejše alternative za razogljičenje prometnega sektorja, je organizacija Transport & Environment strnila v obliki priporočil.

Več o biogorivih in Focusovem delu na tem področju najdete tukaj.