V okviru projekta Trajnostna mobilnost v praksi, je bila s strani partnerjev projekta (Focus, društvo za sonaraven razvoj, CIPRA Slovenija – društvo za varstvo Alp in IPoP – Inštitut za politike prostora) organizirana ekskurzija v italijanski Bolzano, kjer smo si 24. in 25. 11. 2016 ogledali primere dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti in načrtovanja prometa, ki bi jih lahko prenesli tudi v naš prostor.

Ekskurzije so se udeležili predstavniki občin, šol, učitelji, predstavniki medijev, nevladne organizacije in strokovnjaki. Namen je bil predstavitev praks iz Južne Tirolske oz. Bolzana predvsem tistim, ki se se dnevno ukvarjajo s problematiko urejanja prometa oz. ozaveščajo širšo javnosti o ukrepih trajnostne mobilnosti.

Cilj dvodnevnega izleta je bil pridobiti čim več znanj, potrebnih za prenos dobrih praks na raven občin in šol, ter spodbuditi udeležence, da se lotijo konkretnih projektov v smeri trajnostne mobilnosti.

Pester program je omogočil, da smo spoznali različne deležnike tako med odločevalci kot načrtovalci in nevladnimi organizacijami, ki skupaj tvorijo gonilno silo za uveljavljanje ukrepov trajnostne mobilnosti na Južnem Tirolskem. Na potovanju smo uporabili različne oblike javnega prevoza, od avtobusa, vlaka, do mestnega avtobusa na vodik, kolesarjenja in pešačenja. Žal se nismo vzpeli na bližnje vrhove z gondolo, saj smo naleteli na stavko delavcev enega od lokalnih ponudnikov javnega prevoza.

Bolzano bi lahko označili za prestolnico trajnostne mobilnosti: v centru skorajda ni videti avtomobilov, kolesarji, pešci in avtobusi pa se premikajo v sožitju. Gre za alpsko mesto, ki je po geografskih značilnostih dokaj podobno slovenskim, po velikosti je primerljivo z Mariborom (nekaj več kot 100 000 prebivalcev).

Razmerje med udeleženci v prometu, kjer je kolesarjev in pešcev več kot 60 %, avtomobilov pa le še 25 % je rezultat, ki se nam zdi za Slovenijo trenutno nedosegljiv. Obenem pa predstavlja spodbudo, saj imamo vse pogoje, da takšno stanje lahko dosežemo. Potrebna je le jasno začrtana in trajnostna prometna politika tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni in s tem povezani finančni vložki za trajnostno mobilnost ob hkratnem odmikanju od vlaganja v nove ceste, krožišča. Potreben je torej premik od zastarele prometne paradigme, ki postavlja avto na piedestal, pred vse ostale udeležence v prometu. Če ne drugače, nas bodo v takšno ukrepanje prisilile podnebne spremembe, zdravstvene težave in onesnažen zrak, zaradi česar se kakovost bivanja v Sloveniji že slabša.

Marsikateri primer dobre prakse, ki smo ga videli v Bolzanu, bi lahko prenesli k nam. Udeleženci so predlagali, da se takšne ekskurzije udeležijo vsi akterji na področju prometa. Čeprav veliko primerov dobrih praks že uspešno izvajamo pri nas, je včasih navdihujoče pogledati k sosedom.

Saj veste, sosedova trava je vedno bolj zelena. Za Bolzano to definitivno drži.

Celotno poročilo je na voljo tukaj.