Interdisciplinarnost je pogoj za učinkovito reševanje okoljskih problemov

Ljubljana, 13. september – Dogodek “Moč v premikanju: potreba po interdisciplinarnem obravnavanju okoljskih tematikje” je nastal iz spoznanja, da je za reševanje kompleksnih okoljskih problemov potrebna interdisciplinarnost. Rdečo nit predstavitev različnih akterjev je predstavljala jasno izražena potreba po vključevanju različnih znanj, v kolikor želimo učinkovito rešiti kompleksne okoljske in družbene probleme na področju energetike in prometa. Dogodek se je odvil v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Posvet je otvoril Taj Zavodnik, predstavnik projekta Mladi za boljše okolje, sledili so posamezni nagovori. Uroš Vajgl, vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe (MOP), je med drugim izpostavil problem, da ministrstva pri reševanju okoljskih problemov in vprašanj ne delujejo usklajeno. Poudaril je, da je takšen pristop dolgoročno nevzdržen in neučinkovit. Na koncu je dodal, da bi bilo potrebno okoljsko ozaveščeno politiko dolgoročno integrirati v delovanje vseh ministrstev.

Nataša Jazbinšek, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL, je predstavila primere dobrih praks, ki so jih na področju prometa uspeli udejanjiti v Mestni občini Ljubljana. Prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, predsednica Programskega sveta doktorskega študijskega programa Varstvo okolja UL, je poudarila, da študente izobražujejo v duhu interdisciplinarnega reševanja okoljskih vprašanj.

Prvi del dogodka so obsegale predstavitve Gregorja Cerinška z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, mag. Andreje Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan in dr. Dejana Savića iz organizacije Greenpeace Slovenija. Slednji je izpostavil, da »podnebno energetska tranzicija odpira celo serijo izzivov, ki zadevajo celotno družbo. Tranzicija ni le tehnično vprašanje, ampak bodo za uspešen prehod iz fosilnih virov energije na obnovljive vire potrebna znanja iz različnih disciplin. Potrebujemo energetike, družboslovce, ekonomiste, humaniste in mediatorje konfliktov. Nujnega ukrepanja ne bo tudi brez kakovostnih novinarjev, nenazadnje pa tudi ne brez dobrih komunikatorjev, prodajalcev in tržnikov, ki bodo znali ljudem pojasniti prednost zelenih tehnologij«. Prvi del predstavitev je zaključil Andrej Gnezda iz fundacije Umanotera, ki je poudaril, da so za spremembe v energetiki in prometu potrebne spremembe v javnih financah.

V drugem delu smo prisluhnili predstavitvam dr. Dana Podjeda z Inštituta za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, ki je v svoji predstavitvi naslovil vprašanje razumevanja človekovega vedenja, njegovih odzivov, vrednot, navad in potreb kot pomembnih tako za razvoj okolju in ljudem prijaznih tehnologij kot tudi za nagovarjanje okoljskih problematik v širšem smislu. Predstavitveni del sta zaključila Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora ter mag. Senka Šifkovič Vrbica s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. Predstavila je problematiko (ne)vključevanja javnosti v postopke in v tem kontekstu opozorila na težavo, dadržava ne razume, da je potrebno ciljni javnosti omogočiti prilagojen način sodelovanja, ki ne poteka po ustaljenih načinih. V razpravi je poudarila potrebo po podpori družboslovja naravoslovju pri prehodu iz antropocentrične v ekocentrično družbo.

V sklepnem delu posveta je potekala razprava z govorci, ki jo je moderiral Izidor Ostan Ožbolt. Beseda je tekla o razmerju med družboslovnim in naravoslovnim pristopom glede vprašanj energetike in prometa, o razkoraku med akademsko in lokalno skupnostjo ter o kritiki tovrstnega povezovanja.

Predstavitve so na voljo tukaj.

Več informacij:
Denis Maraž, Mladi za boljše okolje (maraz.denis@gmail.com; 040837188)

Razprava o energetiki in prometu med stroko, javnostjo in politiko je potekala v okviru projekta Sinergija spoznanj o okolju med akademsko in lokalno skupnostjo – Mladi za boljše okolje, pri katerem sodelujejo študenti ljubljanske univerze pod okriljem Fakultete za družbene vede in društva Focus.