[Okrogla miza] Mladi so aktivni, če jim to dovolimo!

Delo z mladimi v letošnjem letu, ko sodelujemo v mednarodnem projektu Moja revolucija, nas je spodbudilo k debati o tem, ali so mladi danes res pasivni, kot pogosto slišimo, ali so aktivni, kot znajo povedati tisti, ki tesno delajo z njimi. Tako smo v četrtek, 25. oktobra v prijetnih prostorih Mladinske postaje Moste zbrali mladinske delavce iz različnih organizacij – iz MPM, javnega zavoda Mladi zmaji, mladinskega centra Legebitra, CONA Fužine, MC Kodeljevo…, na naše veliko veselje pa se nam je pridružilo tudi nekaj predstavnikov mladih. V takšni prijetni družbi smo se pogovarjali o razumevanju politične aktivnosti mladih, ukvarjali smo se z vprašanjem, kaj je zanje politično ter govorili o problemih razumevanja aktivnosti mladih in položaju mladih v današnji družbi.

Odrasli smo slab zgled

Ključna je bila refleksija mladinskega dela in učinki mladinskega dela na mlade, vendar tudi širše, na družbo. Ugotovili smo, da je današnja družba od mladih zahteva preveč. Razumevamo jih kot odrasle, od njih zahtevamo racionalno razmišljanje, učinkovitost in predvsem produktivnost. Ne pustimo pa jim prostora za napake (ni zaman pregovor, da se na napakah učimo), ustvarjalnost ter enostavno razvoj, ki bi bil skladen z razvojem v odraslo osebo.

Noben otrok se ne rodi pasiven v ta svet, problem se zgodi, ko jim odrasli dajo vedeti, da njihov glas ni pomemben.

Strinjali smo se, da je veliko mladih zelo aktivnih, vendar jim njihovega delovanja ne priznamo kot aktivnost. Kritiziramo jih kot pasivne in vase zaverovane posameznike in skupine. Očitamo jim, da ne delajo dovolj za družbeno dobro. Medtem ko smo odrasli tisti, ki smo odgovorni za družbeno dobro, med odraslimi pa je tudi veliko več neaktivnih kot med mladimi. Pogosto skušamo razmišljati namesto njih in jim s tem dajemo sporočilo, da je njihov glas manj pomemben. Zaradi tega utišanja se ne počutijo del »igre«. Premalo jim damo prostora, da bi sami razvili lastne aktivnosti v skladu s svojimi interesi. Zgolj na tak način se lahko tudi preko napak naučijo poiskati svoje interese in načine delovanja.

Pomembno je, da odrasli damo mladim prostor. Angažirani mladi potrebujejo samo platformo, kjer lahko delujejo. Tako bodo ponujeni prostor dobro izkoristili. Večinoma potrebujejo tudi samo varen prostor in sproščen pogovor z odraslim, ki jim bo iskreno prisluhnil in pokazal, da ga njihovo mnenje res zanima.

Mlade krivice zelo prizadanejo.

Ko se dela nekaj novega za mlade velikokrat pozabljamo, da bi najprej povprašali njih za mnenje, ideje,… Ali da bi jim kaj dali v upravljanje – marsikaj so sposobni sami speljati.

Pomembna ugotovitev je tudi, da je razumevanje političnega angažmaja mladih v mnogih pogledih zastarelo. To smo tudi sami izkusili v Focusu tekom projekta Moja revolucija, saj so mladi pripravili mladinski manifest in v njem jasno izrazili, da si želijo soustvarjati prihodnost in da si želijo, da bi jih odrasli zares slišali. Potrebujejo več implementacije in enakopravnosti.

Osebno je politično. Če gre fant trikrat na teden skejtat, je to tudi nek statement.

Od klasične politike se mladi najpogosteje distancirajo, saj se ne prilagaja, premalo jo poznajo. Navsezadnje pa je politika odtujena od vseh,  kako naj bi potem zanimala mlade.

Mario: Ne hodim volit, nimam potrebe. Osredotočam energijo na druge, skušam biti aktiven na mikroravni v lokalnem okolju. To se mi zdi bolj pomembno.

Mladinski centri nudijo potrebno svobodo

Mladinski delavci in drugi, ki delamo z mladimi ves čas iščemo nove načine dela in se povezujemo, med mladinskimi centri v Ljubljani je že vzpostavljena mreža. Povezujemo se s ciljem boljše družbe za vse generacije, za človeku in okolju prijazno družbo. Preko skupnih projektov, srečanj in posvetov, ter terapevtske podpore mladim soustvarjamo svet, kjer bodo mladi lahko varno odraščali in nadaljevali skrb za skupno dobro.

Mladi so neaktivni so zunaj lastnih interesov. Mladinski centri spodbujamo tveganja in dopuščamo, da delajo napake. Mladinski center je tisti, ki jim nudi sredstva, mentorstvo, čas in prostor. V t.i. neaktivnosti so tako zelo aktivni.

Vloga mladinskega delavca je nuditi podporo in podporno okolje. Podpora je lahko zgolj druženje. Problem je, da se vse gleda skozi produktivnost. Zato imajo mladi pogosto preveč strukturiran prosti čas. Ko se znajdejo izven strukture pa ne vejo kaj bi. Strah jih je pred delanjem napak, saj ob tem čutijo krivdo – zato se pogosto odločijo za to, da nič ne naredijo in ne izražajo mnenja. Nimajo občutka, da so pomembni. 

Mladinski centri poskušajo situacijo to reševati tako, da nudijo možnost, da programe mladinskih centrov postavljajo mladi! Do tega je prišlo po letih izkušenj, zelo organsko in danes se vsi strinjajo, da je to najboljši način, čeprav ni pravega, univerzalnega recepta za delo z mladimi.

Mladinski centri delujemo manj s pozicije moči, z več sodelovanja. Gradijo zaupanje tudi v lokalni skupnosti, ne samo pri mladih. In morali bi biti bolj vključeni v formalni šolski sistem.

Mladi potrebujejo čas za zdrav razvoj ko posamezniki in kot člani skupnosti, družbe.

Mladinski centri so luksuz današnjega časa, saj dajejo mladim varen prostor, čas, mentorstvo in tudi sredstva za izvedbo lastnih aktivnosti.

In pod črto še nekaj zanimivih zaključkov iz debate:

– zelo pomembni so zgledi, ki jih mladim daje odrasli del družbe

– obstajajo razlike v pričakovanjih in nerazumevanje med generacijami

– mladi niso homogena skupina in ni univerzalnega recepta za delo z njimi

– potrebna je sprememba vrednot na družbeni ravni

– otroci so danes navajeni, da jim drugi strukturirajo prosti čas in se ne znajdejo, ko tega ni

– preveč je poudarjena individualnost v družbi

– mladi potrebujejo več zaupanja in avtonomije

– pasivnost mladih je dolgoročna posledica pomanjkanja prisotnih odnosov

– pri mladih je problem današnjega sistema princip hitrih in instant rešitev

– v domovih se morajo več pogovarjati z mladimi in ne samo o šoli