Tik prek iztekom leta nam je na spletni platformi Dovolj za vse, ki jo upravljamo Focus in Umanotera, uspelo doseči pomemben mejnik – na zemljevid dobrih praks trajnostnega upravljanja z viri skupnosti smo vpisali že 100. prakso!
Kot smo izpostavili na letošnji 9. nacionalni Dovolj za vse konferenci, imamo v Sloveniji veliko razlogov za optimizem, saj nas obdaja obilica obnovljivih virov. Skupnosti imajo svoje naravne vire, delujočo infrastrukturo in institucije ter nenazadnje fantastične ljudi.
Prakse na zemljevidu, ki je pomemben del platforme, ponujajo obilico navdiha za povezovanje in delovanje v smeri koristi za celotno skupnost, ne le za posameznike.
Številne prakse smo v zadnjem letu posodobili, med zadnjimi pa smo na zemljevid dodali:
- Samooskrbno energetsko skupnost Luče (na fotografiji iz arhiva projekta COMPILE),
- Urbanko – pilotno pisarno celovite urbane prenove Novo mesto,
- Učni center Brje v občini Ajdovščina,
- Knjižnico reči v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto,
- BikeKitchen Ljubljana,
- Nucarnico v Velenju,
- Sončno šolo Hrastnik.
Do zemljevida s 100 praksami lahko pridete tukaj.
Koristi za okolje, lokalno gospodarstvo in okolje
Dobre prakse na Dovolj za vse zemljevidu so dobre prakse skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, ki so zrasle iz skupnosti ali ob pomembnem sodelovanju oz. vključevanju prebivalcev in drugih deležnikov v lokalnem okolju (princip “od spodaj navzgor”), ki jih tudi izvajajo oziroma upravljajo. Dobre prakse so aktivne na področjih:
- trajnostnega urejanja prostora,
- trajnostne mobilnosti,
- samooskrbe s hrano in ekološkega kmetijstva,
- lokalnega krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje,
- učinkovite rabe energije in oskrbe z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter
- participativnega upravljanja.
Skupnostni projekti prinašajo številne koristi tako za posameznike kot za širšo in ožjo lokalno skupnost. Družbene, gospodarske in okoljske koristi pobud denimo identificira študija “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti”, ki analizira 19 dobrih praks iz tujine in Slovenije – energetske zadruge, souporaba avtomobilov, Repair Cafe, plavajoča soseska, šolske ulice… O potencialu skupnostnih projektov pri naslavljanju sodobnih izzivov pa priča tudi 12 domačih in tujih primerov, ki so vključeni v Katalog dobrih praks.
Tudi neaktivne prakse so pomembne
Zemljevid dobrih praks na platformi Dovolj za vse ni namenjen le informiranju, temveč tudi povezovanju akterjev in medsebojnemu prenosu izkušenj z izvajanjem konkretnih projektov. Vsaka praksa, ki je objavljena na zemljevidu, poleg kratkega opisa vsebuje tudi kontakte nosilca oziroma nosilcev dobre prakse in spletne povezave na mesta z dodatnimi informacijami. S tem zainteresiranim omogoča vzpostavitev stika z izvajalci prakse in izmenjavo informacij o praksi.
S tem namenom so na zemljevidu ohranjene tudi nekatere dobre prakse, ki niso več aktivne – Menjalni krog Zasavje, alternativna veleblagovnica Smetka, skupnostni vrt Onkraj gradbišča… Kljub temu, da se je njihova zgodba končala, so pobudniki-pionirji pridobili zelo dragocene izkušnje, ki so jih večinoma pripravljeni deliti in ki so lahko zelo v pomoč pobudnikom podobnih skupnostnih projektov.
Neuspehi so pri skupnostih projektih žal pogosti, saj z inovativnimi rešitvami orjejo ledino in kot prvi naslavljajo izzive na tovrsten način. Tudi zato se v večini primerov skupnostni projekti v praksi uresničujejo zelo počasi. Kot smo zaznali v okviru usposabljanj koordinatorjev skupnostnih projektov, si pobudniki želijo strokovne podpore, zelo pa so zanje dobrodošle tudi informacije in nasveti iz prve roke.
