Power to the People

100 organizacij civilne družbe in sindikatov zahteva: EU mora dati prednost človekovim pravicam pred dobičkom

Dovolj z izkoriščanjem, dovolj z uničevanjem okolja, dovolj z nepravičnimi poslovnimi praksami evropskih podjetij! To so zahteve kampanje “Justice is Everybody’s Business”, ki se je začela danes z akcijo v Bruslju. V kampanji sodeluje že več kot 100 organizacij civilne družbe in sindikatov. Od EU zahtevamo, da pripravi strogo zakonodajo o skrbnem pregledu poslovanja podjetij glede trajnostnosti, ki bo učinkovito preprečevala uničevanje okolja in kršitve človekovih pravic ter od podjetij zahtevala odgovornost za te kršitve.

“Vrednostna veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen. Ta člen sta človekove pravice in okolje. Zato si v okoljski organizaciji Focus že več let prizadevamo za to, da bi podjetja, ki ponujajo izdelke in storitve v EU, prevzela odgovornost za kršitev človekovih pravic in uničevanje okolja v svojih vrednostnih verigah. Posamezniki ne bi smeli nositi odgovornosti za pravičnost izdelkov, ki jih trošimo, na svojih ramenih”, je poudarila Živa Kavka Gobbo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Francija in Nemčija sta na tem področju vodilni, saj sta že sprejeli nacionalno zakonodajo o dolžni skrbnosti. A nacionalna zakona nista dovolj močna, da bi ščitila ljudi in planet pred negativnimi vplivi evropskih korporacij, kar se že kaže na primerih, ki potekajo na sodiščih. Potrebujemo skupno ambiciozno zakonodajo na ravni EU.

Evropska komisija je februarja letos predstavila predlog zakona EU, ki od velikih podjetij zahteva, da preverjajo svoje naložbe in dobavne verige, da bi ugotovila, preprečila in obravnavala tveganja in vplive na človekove pravice in okolje v EU in zunaj nje. Vendar predlog vsebuje nevarne vrzeli, ki ne bodo zagotovile pravičnosti.

Sedanji predlog ne bo preprečil škode, ki presega prvo stopnjo dobavne verige – predlog ni primeren za učinkovito preprečevanje kršitev človekovih pravic, ki se pogosto dogajajo na začetku dobavnih verig, več stopenj in podizvajalcev stran od evropskih podjetij.

Prav tako ne daje dovolj možnosti žrtvam slabih poslovnih praks, da bi zahtevali pravico na sodiščih v EU. Namesto da bi zakon odpravil resne pravne ovire za tiste, ki poskušajo vložiti tožbe proti podjetjem, sedanji predlog še vedno omogoča, da se korporacije zlahka izognejo odgovornosti.

Claudia Saller, direktorica Evropske mreže za korporativno pravičnost (European coalition for corporate justice): “Prevladujoči poslovni model “dobiček je kralj” ubija našo sedanjost in prihodnost. Ko se ljudje združimo kot protiutež, lahko prevesimo tehtnico moči. V nasprotnem primeru voditelji EU poslušajo le to, kar jim govorijo lobiji velikih podjetij.”

Osnutek zakona prav tako ne zavezuje podjetij k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in jih ne zavezuje k odgovornosti, če tega ne storijo, čeprav imajo velik vpliv na podnebno krizo.

 

Jill McArdle, vodja kampanje za trajnostno odgovornost podjetij pri organizaciji Friends of the Earth Europe: “Po poletju suš, vročinskih valov in požarov smo tu, da voditeljem EU povemo, da nobeno zeleno zavajanje ne more prikriti nove vsakdanje realnosti podnebne krize. Podjetja so glavni onesnaževalci in kot taka morajo biti zavezana k zmanjšanju svojih emisij. Če tega ne storijo, pa morajo imeti ljudje možnost, da jih tožijo.”

Anketa, ki je bila lani izvedena v devetih državah EU, je pokazala, da si več kot 80% evropskih državljanov želi močne zakone, ki bi podjetjem nalagali odgovornost za kršitve človekovih pravic in okolja v tujini.

V peticiji iz leta 2021 je več kot pol milijona ljudi in 700 organizacij civilne družbe z vsega sveta izrazilo podporo takšnemu zakonu EU.

Analiza predloga in stališče smo posredovali tudi Ministrstvu RS za gospodarski razvoj in tehnologijo.               

 

Aktivnost je del projekta Our Food. Our Future, ki ga sofinancirata Evropska Komisija in Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Vsebina aktivnosti je v izključni odgovornosti organizatorja in ne odraža nujno stališč Evropske komisije.