Konec februarja sta Urugvaj in Argentina uradno potrdila trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosur. Ta korak odpira možnost, da bi se sporazum začel začasno izvajati še pred glasovanjem v Evropskem parlamentu, kar pomeni precedens in resen demokratični problem, saj bi se sporazum izvajal brez končne politične potrditve Evropskega parlamenta in še pred pravno presojo Sodišča EU.
Sporazum EU–Mercosur čaka pravno presojo
Trgovinski sporazum EU–Mercosur je Evropska komisija z državami Mercosur sklenila konec poletja 2025, v začetku januarja 2026 pa ga je podprl tudi Svet Evropske unije.
Toda januarja je Evropski parlament z zelo tesno večino sprejel resolucijo, s katero je za pravno presojo zaprosil Sodišče Evropske unije. Parlament želi preveriti, ali je sporazum sploh skladen z evropskimi pogodbami. To odločitev pozdravljamo, saj je bil več kot 25-let trajajoč proces oblikovanja sporazuma netransparenten in nedemokratičen ter za sabo pušča več pomembnih odprtih vprašanj in nenaslovljenih tveganj.
Odločitev sodišča lahko traja tudi do dve leti, zato se je odprlo vprašanje, ali bi sporazum v tem času že začeli izvajati.
Evropska komisija kljub temu napovedala začasno izvajanje
Novembra 2025 so v besedilo dodali pravno spremembo, ki omogoča, da se trgovinski sporazum na podlagi odločitve Sveta EU lahko začne začasno izvajati, tudi pred glasovanjem v Evropskem parlamentu, takoj po ratifikaciji prve države Mercosur. To se je zgodilo 26. februarja, ko sta sporazum potrdila Urugvaj in Argentina. Začasno izvajanje bi lahko začelo veljati prvi dan drugega meseca po uradnih diplomatskih obvestilih. Izvajanje sporazuma lahko tako, tudi skladno z obvestilom Evropske komisije, pričakujemo v naslednjih mesecih. Za države Mercosur, ki sporazuma še niso ratificirale, pa še ne bo veljal.
Takšen scenarij je v zgodovini evropske trgovinske politike zelo redek – znana sta le dva podobna primera, ko se je trgovinski sporazum začel izvajati pred glasovanjem parlamenta.
Skupaj z 200 predstavniki civilne družbe opozarjamo, da bi to pomenilo obhod demokratičnega procesa.
Skrbi zaradi okolja, človekovih pravic in kmetijstva
Slovensko vlado smo že večkrat opozorili, da iz Južne Amerike redno prihajajo poročila o zlorabah delavcev v monokulturnem kmetijstvu, izgonu staroselskih skupnosti in uničevanju okolja ter o ubojih zagovornikov okolja in človekovih pravic.
*Vse naše pozive si lahko preberete na dnu strani.
Študije kažejo, da bi sporazum lahko pospešil krčenje gozdov za približno 25 odstotkov, predvsem zaradi večjega izvoza govejega mesa, perutnine in sladkorja v EU. Ti sektorji so pomembni dejavniki deforestacije, emisij toplogrednih plinov in izgube biotske raznovrstnosti.
Po drugi strani sporazum odpira vprašanje uvoza pesticidov, ki so v EU že prepovedani zaradi vplivov na zdravje ljudi in naravo.
Kdo bi imel največ koristi?
V EU so to predvsem velike zahodnoevropske korporacije, zlasti iz avtomobilske industrije ter podjetja, ki proizvajajo agrokemikalije.
EU želi z dogovorom zagotoviti tudi boljši dostop do kritičnih surovin, pomembnih za energetski prehod in orožarsko industrijo.
Na drugi strani pa evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco, saj bi povečan uvoz kmetijskih izdelkov iz Mercosurja lahko pritisnil na cene in ogrozil evropsko pridelavo.
Sporni zaščitni ukrepi
Za zaščito kmetijstva v Evropski uniji je Evropska komisija predlagala ukrepe kot na primer finančni sklad za povračila kmetom, ki bi doživeli izgube in pa mehanizem začasne ponovne uveljavitve tarif. A predstavniki kmetov menijo, da ti ukrepi ne bodo dovolj učinkoviti.
Poleg tega predstavniki držav Mercosur poudarjajo, da ti ukrepi niso bili del izvirnega sporazuma iz leta 2025, zato bi jih lahko izpodbijali prek t. i. mehanizma ponovnega uravnoteženja, ki državam podpisnicam omogoča, da zahtevajo nadomestilo, v kolikor nove politike, ki jih uvede druga stranka, ogrožajo (razveljavijo ali oslabijo) pričakovane trgovinske koristi sporazuma. Po besedah urugvajskega zunanjega ministra bi lahko ta mehanizem uporabili tudi v primeru vpliva evropskih okoljskih pravil, kot je zakonodaja o uvozu izdelkov, povezanih z deforestacijo.
Sporazum ohranja neokolonialne trgovinske odnose
Sporazum med EU in Mercosurjem ohranja neokolonialne trgovinske odnose, poslabšuje podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti ter ogroža prehransko suverenost.
Razočarani smo nad odzivi slovenskih odločevalcev, ki sicer trdijo, da so jim te stvari pomembne. V odziv na naša opozorila so le navedli zaščitne mehanizme, ki so vključene v sporazum in evropsko zakonodajo – čeprav je del teh pravil trenutno na tnalu Evropske komisije, ki v imenu lajšanja bremen za podjetja niža zaščite za okolje in ljudi.
Tudi ta sporazum je brez primernih zaščit za to, kar bi moralo biti najpomembneje – ljudi in okolje.
Takšni trgovinski sporazumi dodatno poglabljajo težave globalnega prehranskega sistema, ki že danes ne zagotavlja pravičnega dostopa do hrane. Prav zato se na ravni Evropske unije začenja tudi državljanska iniciativa Good Food For All (“Dobra hrana za vse”), ki poziva Evropsko komisijo in Evropski parlament, naj pravico do hrane postavita v središče evropskih politik. Pobuda zahteva, da EU zagotovi dostop do zdrave in kakovostne hrane za vse, dostojne dohodke za kmete in delavce v prehranski verigi ter zaščito okolja, biotske raznovrstnosti in dobrobiti živali. V času, ko trgovinski sporazumi pogosto dajejo prednost interesom velikih korporacij, iniciativa opozarja, da mora evropska prehranska politika najprej služiti ljudem, kmetom in planetu.
Pretekle objave in aktivnosti Focusa:
- december 2025: Kljub opozorilom Slovenija podprla sporazum EU-Mercosur
- november 2025: Focus se je skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine in Mladinskega sveta Slovenije udeležil seje Državnega sveta, kjer smo predstavili naše pomisleke.
- november 2025: Focus se je skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine in Mladinskega sveta Slovenije udeležil seje Državnega zbora, ki je odločala o stališču Vlade RS, kjer smo predstavili naše pomisleke.
- november 2025: Javno pismo slovenskim odločevalcem objavljeno v Delu in Dnevniku.
- september 2025: Skupno pismo z ZSPM, Greenpeace Slovenija in MSS, ki smo ga napisali kot odziv na odgovor vlade na naše pismo iz februarja 2025.
- avgust.2025: Ustavimo trgovinski sporazum EU–Mercosur– Skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami v EU smo objavili orodje s katerim smo državljani_ke EU držav lahko naše odločevalce pozivale k zavrnitvi sporazuma.
- februar 2025: Živa Kavka Gobbo je za pisma bralcev v Dnevniku napisala prispevek EU-Mercosur: priložnosti za podjetja, zaščita za kmete
- februar 2025: Poziv vladi: Zaustavite Mercosur!– skupno pismo z Zvezo slovenske podeželjske mladine, Greenpeace Slovenija in Mladinskim svetom Slovenije
- december 2024: EU-MERCOSUR ogroža pravice ljudi, planet in demokracijo– evropski poziv več kot 400 organizacij za zavrnitev sporazuma.
Skupaj z več kot 400 drugimi organizacijami civilne družbe smo v Focusu podpisali poziv Evropski uniji, naj zavrne trgovinski sporazum Mercosur. Slovenske predstavnike in predstavnice pozivamo, da upoštevajo znane škodljive vplive sporazuma na podnebje, človekove pravice in male kmete ter glasujejo proti njegovi potrditvi.
24.marec 2021: EU-Mercosur – prostotrgovinski sporazum, škodljiv za okolje in ljudi
