Pred letošnjim svetovnim dnem Zemlje smo predstavili manifest, ki pod drobnogled vzame naš prehranski sistem. Industrializacija kmetijstva nas je nahranila – a po ceni, ki jo bomo plačevali še desetletja. Agroživilski sistem je odgovoren za skoraj tretjino globalnih izpustov toplogrednih plinov, za uničevanje biotske raznovrstnosti, erozijo tal in onesnaževanje voda.
Kmetje so ujeti v sistem, ki nagrajuje obseg in ne trajnosti. Posledica? Tla, ki so nekoč dajala življenje, danes odmirajo. Reke, ki so hranile skupnosti, so zdaj onesnažene. Čebele, brez katerih bi izgubili večino sadja in zelenjave, izginjajo.
Rešitev ni nujno v tehnologiji prihodnosti – ampak v znanju, ki ga že imamo. Agroekologija združuje ekološka načela z lokalnim kmetijskim znanjem. Ni le tehnika – je način razmišljanja, ki postavlja ekosistem v središče pridelave hrane.
Danes sta Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z nami predstavili Manifest o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji. V njem so mladi z iskanjem skupnih imenovalcev in na podlagi ključnih izzivov slovenskega kmetijstva predstavili rešitve na petih področjih. S tem v javnost dajemo dokument, s katerim lahko odločevalci, stroka, kmetije in drugi deležniki skupaj naredijo strateški korak k premišljenemu prehranskemu in kmetijskemu sistemu v Sloveniji.
Manifest o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji je rezultat enoletnega projekta Mladinske zveze Brez izgovora in Zveze slovenske podeželske mladine. Skupaj so v projektu Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet tekom preteklega obdobja naslavljali tematiko lokalne in trajnostne prehrane v Sloveniji. Projekt je z različnimi aktivnostmi odpiral vprašanje izzivov kmetijstva, prehrane, dostopnosti, razmerja med urbanim in podeželskim okoljem ter poznavanja teh področij med mladimi. Aktivnosti, ki so vključevale študijske obiske kmetij, pogovorne večere, pogovore z nacionalnimi institucijami, fotografsko razstavo, raziskovalni natečaj in kampanjo o lokalni trajnostni prehrani so bile zastavljene tako, da je na vsaki potekalo zbiranje različnih perspektiv, potreb in rešitev po vsej Sloveniji. Vse to je bilo zbrano v Manifestu, ki ni le plod sodelovanja med dvema organizacijama, ampak vključevanja različnih deležnikov.
Projekt Brez kmetij se ne da živet je bil financiran s strani Focusa – v okviru projekta Re:boot. Projekt je del širše zgodbe, ki združuje 14 okoljskih organizacij, organizacij za človekove pravice in mladinskih organizacij iz 9 držav članic. Cilj je z ozaveščanjem in mobilizacijo mladih v EU, te spodbuditi, da bodo sami postali nosilci sprememb in skupaj postali del trajnostnih in vključujočih rešitev za globalno pravičen prehranski sistem.
»Projekt je tekom leta pokazal kompleksnost področja prehranskega sistema, še posebej v Sloveniji. Prek različnih aktivnosti smo se lahko pogovarjali z mladimi iz različnih okolij in z različnim predznanjem, z odraslimi, ter tudi s predstavniki nacionalnih institucij. Ob koncu projekta lahko rečem, da nam je celotno sodelovanje pokazalo, kako je treba premostiti razlike, poiskati skupne imenovalce in s tem narediti velik korak k spremembi, ki ustreza vsem. Prehranski sistem ni nekaj, kar bi moralo biti prepuščeno ekonomskim interesom, temveč je pri tem pomembno predvsem ohranjanje kulturne dediščine, krajine in okolja, v katerem pridelujemo hrano. Potencial kmetijstva v Sloveniji še ni v celoti izkoriščen, kar smo dokazali tudi v Manifestu,« je povedala predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, Manca Kozlovič.
Manifest vključuje 4 področja, ki so med seboj razdeljena v kar nekaj podpodročij. Ključnih 8 sporočil, ki jih želijo deliti z odločevalci, s potrošniki, različnimi strokovnjaki in vsem, ki jim je prehranska varnost pomembna, so:
1. Premalo znanja o hrani in kmetijstvu
Izziv: Mladi in javnost ne razumejo, kako nastaja hrana.
Rešitev: Sistematično izobraževanje in več izkustvenega učenja (šole, kmetije, programi).2. Odtujenost med potrošniki in kmeti
Izziv: Slaba povezanost zmanjšuje podporo lokalni hrani.
Rešitev: Krepitev promocije, kratkih verig in neposrednega stika (tržnice, obiski).3. Mit o “dragi” lokalni hrani
Izziv: Odločitve temeljijo le na ceni, ne na dolgoročnih učinkih.
Rešitev: Ozaveščanje o resnični vrednosti hrane (zdravje, okolje, družba).4. Nedostojni pogoji za kmete
Izziv: Nestabilni dohodki, nizka socialna varnost, slaba pogajalska moč.
Rešitev: Pravičnejša veriga, stabilni prihodki, boljša socialna zaščita.5. Premalo mladih v kmetijstvu
Izziv: Visoke vstopne ovire (zemljišča, kapital, tveganje).
Rešitev: Podpora mladim (finančni instrumenti, mentorstvo, dostop do zemlje).6. Neprilagojenost podnebnim spremembam
Izziv: Ekstremni vremenski pogoji ogrožajo pridelavo.
Rešitev: Podnebno pametne prakse, povezava med znanostjo in prakso.7. Nizka prehranska varnost
Izziv: Odvisnost od uvoza pri ključnih živilih.
Rešitev: Krepitev lokalne pridelave in samooskrbe.8. Nepravična porazdelitev vrednosti
Izziv: Kmetje prejmejo najmanjši delež, največ moči imajo veliki sistemi.
Rešitev: Krepitev zadrug, lokalnih verig in transparentnosti cen.
Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine (ZSPM), je ob dejstvu, da je v Sloveniji zgolj še 3,5 % mladih kmetov izpostavila še:
Potrošnik danes s svojim nakupom odloča, kakšne prehranske sisteme želi imeti jutri, zato morata biti ozaveščanje in transparentno informiranje z navajanjem izvora in porekla živil potrošnikom dostopna in razumljiva. Vsem nam pa mora biti jasno, da je lokalno meso iz sosednjega pašnika bolj trajnostno in nadzorovano kot hrana iz tretjih držav, kjer so standardi pridelave bistveno drugačni, in prepotuje več tisoč kilometrov.
Živa Kavka Gobbo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj je povedala:
V času mnogoterih kriz in prekinitev globalnih dobavnih verig smo pokazali pomembnost povezovanja na lokalni ravni in premoščanja različnih pogledov na izzive globalnih prehranskih sistemov. Prehrana, ki temelji na hrani lokalnega izvora, sezonske ponudbe ter na upoštevanju pravičnosti in dostojnosti pri surovinah vsakdanjika, ki nas povezujejo z ljudmi po vsem svetu, je del prihodnosti in nujno potrebnega trajnostnega prehoda.
Namen manifesta je, da ga uporabljajo različni deležniki v družbi in v njem najdejo tudi ideje za rešitve, priložnost za povezovanje z drugimi deležniki in da ne iščejo izgovorov pri uvajanju dejanskih sprememb. Pomembno je, da se izzive v kmetijstvu in prehranski varnosti v kontekstu zaščite okolja, kmetijstva in zdravja, naslovi skupaj in celostno.
Lep pozdrav,
Manca Kozlovič, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija
Doris Letina, Zveza slovenske podeželske mladine
Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Vsebina je pripravljena v okviru projektov “Re:boot”, ki ga sofinancira Evropska unija (program DEAR) in Futr za jutr, ki ga sofinancirata Eko sklad j.s. in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Vsebina je izključna odgovornost Focusa, društva za sonaraven razvoj, in ne odraža nujno stališča Evropske komisije.
