Napoved Mednarodne poletne šole politične ekologije 2026
Konec meseca se vrača Mednarodna poletna šola politične ekologije 2026, ki bo tudi v šesti izvedbi ponudila nova znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti okoljske krize in zelenega prehoda. Med 29. junijem in 2. julijem bo na Fakulteti za družbene vede več kot 100 udeleženk in udeležencev iz Slovenije ter tujine razpravljalo o ključnih družbenih in političnih konfliktih, procesih ter emancipatornih poteh k samozadostnosti – predvsem z vidika potrebnih sprememb prehranskega in energetskega sistema, ki sta ključni področji trajnostne preobrazbe družbe.
V času geopolitičnih napetosti, destabilizacije dobavnih verig in prekoračitve ekoloških meja koncepti, kot so samozadostnost, samooskrba in suverenost pridobivajo pozornost tako v akademskih razpravah kot v politični praksi. Na eni strani pozivi k samozadostnosti in samooskrbi pogosto postavljajo pod vprašaj odvisnost od globalnih trgov in infrastrukture, ki temelji na fosilnih gorivih, ter profitne narave gospodarjenja. Na drugi strani pa z zaostrovanjem konkurence med državami na pomenu pridobivajo ideje nacionalne samozadostnosti, ki imajo protislovne učinke.
Pojmi samozadostnost, samooskrba in suverenost se pojavljajo na širokem ideološkem spektru: od anarhističnih in ekosocialističnih perspektiv, ki poudarjajo demokratično sodelovanje in ekološke omejitve, do nacionalističnih in neofašističnih projektov, ki samozadostnost spreminjajo v sredstvo za legitimizacijo izključevanja, militarizacije in avtoritarnega upravljanja.
Kdaj gre torej pri samozadostnosti, samooskrbi in suverenosti za učinkovita orodja v boju zoper paradigmo globalizacije, ki jih lahko uporabimo za demokratično krepitev prehranske in energetske varnosti? In kdaj gre pravzaprav za nacionalistične težnje po spodkopavanju mednarodnega sodelovanja in ščitenje lastnikov kapitala v določenih panogah?
Boštjan Remic iz Focusa, koordinator poletne šole, izpostavlja: »Naš namen je vzpostaviti večjo konceptualno jasnost glede vprašanja samozadostnosti in kritično preučiti njene različne politične pomene. Rečeno drugače, poskušali bomo identificirati nevarnosti, ki so vgrajene v politične pozive k samozadostnosti in samooskrbi, predvsem pa izpostaviti emancipatorni potencial teh idej in kako lahko prispevajo k pravičnemu zelenemu prehodu.«
Mednarodna poletna šola politične ekologije, ki gostuje na Fakulteti za družbene vede, je zasnovana kot most med družboslovnimi in okoljskimi znanji ter že s samo zasnovo opozarja na nujnost interdisciplinarnega povezovanja. V šesti izvedbi bo kritično misel o samozadostnosti in pravičnem zelenem prehodu z udeleženci in udeleženkami razvijalo 7 vidnih raziskovalk in raziskovalcev, akademikov in akademičark, strokovnjakinj in strokovnjakov, med katerimi je več takšnih, ki so neposredno vključeni v praktične pobude za samozadostnost.
Med drugim se bodo odvila predavanja:
- Obrtniško rudarjenje: afriška suverenost nad naravnimi viri ali druga vrsta izkoriščanja naravnih virov? – Hibist Kassa, raziskovalna sodelavka na področju izobraževanja v skupnosti, odraslih in delavcev na Univerzi v Johannesburgu;
- Družba onkraj kapitala: pravičen prehod, samoupravljanje in ekosocializem – Henrique Tahan Novaes, profesor filozofije in znanosti na UNESP (Državni univerzi v São Paulu) v Braziliji, soavtor knjige Destructive Production, Agroecology and Schools of Agroecology in Brazil, ki raziskuje boje proti uničevalni proizvodnji in razvoj agroekoloških alternativ znotraj brazilskega gibanja podeželskih delavcev brez zemlje;
- Kako lahko zgradimo razredno moč za ekosocialistični prehod? – Martin Lallana, ekosocialistični aktivist, avtor številnih člankov o strateških razpravah glede samozadostnosti z vidika delovnih ljudi in pooblaščenec za okoljski prehod v sindikatu LAB (Baskovske dežele);
- Začarani krogi tranzicije: skrb za okolje vs. priprava za preživetje (ang. prepping) – Manuela Zechner, raziskovalka, pedagoginja, aktivistka, soustanoviteljica šole Common Ecologies.
Iz pestrega programa trajnostno organiziranega dogodka organizatorji izpostavljajo tudi okroglo mizo o trajnostnem prehodu kmetijsko-prehranskega sistema z naslovom Zemlja, hrana, skupnost: čas za preoblikovanje prehranskega sistema, na kateri bodo v tretjem dnevu šole sodelovali Miha Curk, kmetovalec in docent na Fakulteti za biotehnologijo Univerze v Ljubljani, Andrea Ghelfi, raziskovalec agroekoloških gibanj v Italiji in sociolog z Univerze v Firencah, ter Lindsey Wuisan iz organizacije Friends of the Earth Europe, ki je strokovnjakinja za okoljsko politiko in sistemske spremembe.
Prav tako kot v preteklih letih na poletni šoli ne bodo manjkale predstavitve prispevkov podiplomskih študentov in doktorskih kandidatov, ki bodo s svojimi svežimi pogledi pretresali rešitve in ideje za pereča okoljska in družbena vprašanja. Pred zaključno razpravo pa bo četrti dan na programu še pogovor z Morgan Ody, aktivistko za prehransko suverenost in generalno koordinatorko mreže La Via Campesina International, ki zastopa 200 milijonov malih proizvajalcev hrane iz celega sveta.
V prvi vrsti je Mednarodna poletna šola politične ekologije 2026 namenjena študentski skupnosti, vendar je vsako leto odprta tudi za raziskovalce in raziskovalke, akademike in akademičarke, aktiviste, aktivistke in druge, ki jih zanimajo ekološka in družbena vprašanja. Toplo vabljeni tudi novinarji in novinarke, ki vas zanimajo kompleksna okoljska vprašanja v širšem družbenem, ekonomskem in političnem kontekstu.
Celoten program s predstavitvami govorcev in govork ter opisom predavanj najdete tukaj.
Udeležba na poletni šoli je brezplačna. Za novinarske akreditacije in dogovore za intervjuje se obrnite na darja@focus.si.
Več o preteklih poletnih šolah in politični ekologiji lahko preberete na naslednji povezavi: https://focus.si/tag/politicna-ekologija/.
Arhiv preteklih izvedb najdete tudi na spletni strani poletne šole: https://www.politicalecology-ljubljana.si/.
Letošnja mednarodna poletna šola politične ekologije z naslovom “Samozadostnost med eko-nacionalizmom in pravičnim zelenim prehodom” bo peta izvedba poletne šole v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE za krepitev zmogljivosti za prehod v nizkoogljično družbo v visokošolskem izobraževanju. Organizatorji so: Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Fakulteta za družbene vede, Eko-kolektiv, Časopis za kritiko znanosti in Inštitut za ekologijo.
Del aktivnosti na Mednarodni poletni šoli politične ekologije 2026 bo potekal v okviru evropskega projekta Re:boot, v katerem si Focus s partnerji prizadeva za bolj vključujočo družbo z razvitim občutkom soodgovornosti za trajnostne verige preskrbe s hrano na lokalni in globalni ravni, ki se spopada s svetovnimi neenakostmi in ekološkimi krizami.
