Z malo zamude objavljamo poročilo o dogodku in delavnici Gozdni vrt na Kraterju: Podivjano skrbništvo, zasaditev dreves in uvod v načrtovanje užitnih ekosistemov. Nastala je v sodelovanju kolektiva Krater z okoljsko organizacijo Focus in podjetjem Naj raste, dogodek pa je bil izveden konec februarja v okviru projekta Reboot (Rebooting the food system). Zapis je pripravil Lev, ki v Focusu opravlja prakso.
Gozdni vrt v Kraterju nastaja kot tiha, a vztrajna alternativa normativnim načinom urejanja urbanih zelenih površin in izginjanju skupnostnih prostorov v mestu. Ta ideja se uresničuje skozi konkreten korak: razsaditev dreves, vzgojenih v drevesnici, ki so bila po načelih permakulture posajene ob začetku Kraterja. Sadike asimin, lesk, orehov in kakijev so zdaj zrasle in ekipa Kraterja in širše skupnosti jih je na spomladanski delavnici umestila v prostor – kot del preobrazbe mirujoče gradbene jame v užiten urbani ekosistem. Delavnica je bila zasnovana kot uvod v koncept in prakso gozdnega vrta, najstarejše oblike sonaravnega vrtnarjenja ter kot skupna prostorska intervencija. Zasaditev v Kraterju poteka kljub nejasni prihodnosti urbane parcele in jo snujejo transdisciplinarno, v sodelovanju permakulturnikov, kolektiva Krater in krajinske arhitektke.
Izobraževalna delavnica, namenjena javnosti in širši skupnosti je bila zasnovana kot uvod v koncepte prehranskega gozda in mestnih vrtov kot alternativnih prehranskih sistemov ter kolektivnega upravljanja prostora. Namen delavnice je bil raziskati, kako lahko mestni prostori postanejo biotsko raznovrstni ekosistemi, užitni ekosistemi in prostori, dostopni širši skupnosti.
Dogodek je potekal v Ustvarjalnem laboratoriju Krater v Ljubljani. Predavanja, delavnice in ogled Kraterja so potekali dva dni, med 27. in 28. februarjem 2026. Število udeležencev je bilo okoli 20, večinoma mladi odrasli v starostnih skupinah od 25 do 42 let. Dogodek se je začel z vodenim ogledom parcele Krater, kjer so člani kolektiva predstavili prakse obnove in regeneracije ekosistema, ki je bil prej degradiran zaradi človeških dejavnosti in infrastrukture, sedaj pa je v procesu oživljanja.
Po uvodni predstavitvi je sledilo predavanje o načelih gozdnih vrtov. Na tej stopnji smo razpravljali tudi o posebnostih načrtovanja takšnih sistemov v urbanem okolju. Ko so bili udeleženci seznanjeni s teorijo in dobrimi praksami gozdnih vrtov, smo skupaj začeli načrtovati gozdni vrt. Ideja je, da se ustvari dolgoročna vizija za nameravano rabo parcele ob upoštevanju dolgoročne koristi za ekosistem. Prostor in tla je bilo treba pripraviti in očistiti, pri tem pa upoštevati občutljive odnose med rastlinami in druge dejavnike (velikost parcele, okoliške elemente, kakovost tal, senco/pokritost sosednjih rastlin). Po teh principih so udeleženci posadili in zalili veliko število različnih sadik. Dogodek se je zaključil s skupnim kosilom, po katerem je bil še nekaj časa za druženje in vprašanja.
Na dogodku so udeleženci uredili gozdni vrt Kraterja, pripravili prostor za sajenje, nato pa posadili široko paleto dreves, grmovnic in drugih rastlin, od katerih nekatere prinašajo užitne plodove, druge pa imajo regenerativne ali zaščitne funkcije v okviru ustvarjanja odpornega in cvetočega ekosistema. Ob druženju in sajenju, pa so lahko spoznali še koncepte prehranske avtonomije, obnove okolja, permakulturnega vrtnarjenja in regenerativnega kmetijstva.
Pripravil in fotografiral: Lev Pirc
