Medtem ko je v zadnjih dveh letih napredovala za 13 mest, je v zadnjem letu na lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2027 Slovenija zdrsnila z 28. na 39. mesto. Glavni razlogi za padec v skupino držav z nizkimi rezultati na področju boja s podnebnimi spremembami so oslabljene podnebne politike, počasen napredek v ključnih sektorjih in neambiciozen pristop k opuščanju fosilnih goriv.
Nemški organizaciji Germanwatch in NewClimate Institute sta danes tradicionalno v času podnebne konference Združenih narodov predstavili najnovejšo lestvico indeksa uspešnosti boja s podnebnimi spremembami* (CCPI 2027), ki ocenjuje napredek 64 držav in Evropske unije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Večina članic EU je na lestvici pristala med državami z oceno “srednje”, medtem ko so se Irska, Italija, Češka in Slovaška uvrstile med države s slabimi rezultati, med njimi pa je tudi Slovenija.
Slovenija je v zadnjih dveh letih na lestvici CCPI napredovala: naprej za 11 mest (CCPI 2025) in lani še za dve mesti (CCPI 2026), na letošnji lestvici pa je končala na 39. mestu (CCPI 2027) s slabimi ocenami v treh od štirih kategorij. Padcu botruje nadaljnje subvencioniranje rabe premoga v TEŠ, ki se utemeljuje z njegovo vlogo pri zagotavljanju daljinskega ogrevanja, medtem ko na drugi strani širitev obnovljivih virov energije ovirajo: počasno pridobivanje dovoljenj, težave pri prostorskem načrtovanju, ozka grla v električnem omrežju in pomanjkanje kvantitativnega načrtovanja hranilnikov energije. Izvajanje podnebnih ukrepov zaostaja za pričakovanji, dosegamo tudi počasen napredek v ključnih sektorjih:
- promet: elektrifikacija cestnega prometa poteka prepočasi glede na cilj podnebne nevtralnosti do 2045;
- stavbe: stanovanjski sektor ostaja velik vir emisij toplogrednih plinov, izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti je prepočasno;
- kmetijstvo: podporne sheme se osredotočajo na postopno zmanjševanje emisij namesto na jasne, merljive cilje za dosego neto ničelnih emisij.
Barbara Kvac iz Focusa, ki je pri pripravi lestvice CCPI sodelovala kot nacionalna strokovnjakinja, izpostavlja: “Rezultati Slovenije v letošnjem CCPI so jasen opomin, da podnebni cilji brez učinkovitega izvajanja ne prinašajo rezultatov. Zaradi pomanjkanja izvajanja politik na področju obnovljivih virov, učinkovite rabe energije in podnebnega upravljanja smo spet v družbi držav z nizko podnebno uspešnostjo. Vendar poročilo nakazuje, da ima Slovenija dobre temelje za napredek, če bistveno pospeši razvoj obnovljivih virov energije, elektrifikacijo prometa ter resno pristopi k zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv. V času, ko se energetski prehod po svetu pospešuje, potrebujemo jasne politične usmeritve, dosledno izvajanje že sprejetih ukrepov in dodatno ambicioznost, če želimo doseči podnebno nevtralnost do leta 2045.”
Evropska podnebna dividenda: ukrepanje prinaša boljše zdravje in delovna mesta
Odlašanje s potrebnimi ukrepi prinaša ne samo ogromne gospodarske stroške, ampak med drugim tudi stroške v obliki človeških življenj. Na drugi strani se podnebno ukrepanje obrestuje. To jasno ponazarja poročilo Evropska podnebna dividenda: gospodarske koristi, delovna mesta, zdravje in nižji stroški energije, ki s številkami ovrednoti koristi podnebnih ukrepov, ki v razpravah o prehodu v nizkoogljično družbo pogosto manjkajo: nižji izdatki za energijo, nova delovna mesta, boljše zdravje, manj delovnih dni, izgubljenih zaradi bolezni, ter preprečena globalna podnebna škoda.
Poročilo mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe) in Plan4Climate – konzorcija 14 nevladnih organizacij iz 13 evropskih držav (med njimi Focus), zajema tudi Slovenijo. In sicer ugotavlja, da bi energetski prehod za Slovenijo do leta 2030 prinesel vsaj 1,5 milijarde evrov koristi (ki bi se do leta 2050 povečale na 5,1 milijarde evrov), znižal individualne stroške energije za 619 evrov na osebo letno, ustvaril več kot 45.000 lokalnih delovnih mest in preprečil letno 66 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka.
Za doseganje teh obsežnih koristi in preobrat pri izvajanju podnebnih ciljev mora slovenska vlada ukrepati na ključnih področjih:
- odločnejše opuščanje fosilnih goriv in zavezujoč nadzor: hitrejši napredek pri ukinjanju subvencij za fosilna goriva in zagotovitev konca rabe premoga do leta 2033 (ali prej) ob uvedbi strogih mehanizmov nadzora;
- pospešitev izvajanja NEPN in energetska prenova stavb: odločno usmerjanje javnih sredstev v obsežno prenovo stanovanjskega fonda ter pospešitev ukrepov za učinkovito rabo energije in obnovljive vire, s ciljem neposredno razbremeniti gospodinjstva;
- pravičen prehod in zaščita delavcev ranljivih skupin: ustvarjanje kakovostnih zelenih delovnih mest ob strogem spoštovanju delavskih pravic ter prednostno usmerjanje pomoči in javnih investicij v gospodinjstva, ki jih prizadene energetska revščina;
- vključevanje občin in lokalnih skupnosti: sistematično je potrebno vključiti občinske oblasti in lokalne skupnosti v oblikovanje podnebnih politik, saj morajo aktivno sodelovati pri izvajanju ukrepov na terenu;
- varovanje zdravja in krepitev odpornosti: zmanjšanje onesnaženosti zraka in krepitev odpornosti na naravne nesreče neposredno rešujeta življenja in razbremenjujeta zdravstveni sistem, medtem ko vsako odlašanje s podnebnimi ukrepi najbolj prizadene tiste z najnižjimi prihodki.
Več o CCPI 2027: Prva mesta ponovno prazna
Letošnja svetovna podnebna lestvica kaže, da so države še niso na pravi poti – trenutna skupna prizadevanja niso dovolj za potrebno blaženje podnebnih sprememb v skladu z opozorili znanstvenikov in določili Pariškega sporazuma. V mnogih delih sveta je blaženje podnebnih sprememb pod ogromnim političnim pritiskom in letošnja lestvica CCPI 2027 kaže, da se razlika med ambicijami držav glede podnebnih ukrepov povečuje.
Kot že vrsto let prva tri mesta ostajajo prazna, saj nobena država ne ukrepa v zadostni meri, na četrtem mestu pa je z nenehnim zmanjševanjem emisij in širitvijo obnovljivih virov energije že šesto leto Danska. Države, ki so bile lani tik za njo – Združeno kraljestvo (7. mesto), Maroko (8. mesto) in Čile (9. mesto) – so nekoliko nazadovale in morale prepustiti mesta na vrhu Litvi (5. mesto) ter Luksemburgu (6. mesto). Med državami z dobrimi rezultati ostajata Portugalska (11. mesto) in Španija (14. mesto), medtem ko je dolga leta vodilna Švedska (15. mesto) izpadla iz deseterice najboljših, predvsem zaradi politik nove vlade.
Skupina G20 ima posebno odgovornost za blaženje podnebnih sprememb, saj njene članice prispevajo več kot 75 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, vendar je slika slaba. Združeno kraljestvo ostaja edina država skupine G20, ki se uvršča med najboljše, kar deset držav skupine pa je prejelo skupno oceno »zelo nizko« – npr. Turčija (53. mesto), Avstralija (54. mesto), Savdska Arabija (65. mesto), Rusija (66. mesto) in Združene države (67. mesto). Na zadnjem, 68. mestu, je ZDA zamenjal Iran.
Kontakt za več informacij:
Luka Mofardin, luka@focus.si, 059 071 325
Besedilo je nastalo v okviru projekta LIFE Plan4Climate, ki ga sofinancira Evropska unija iz programa LIFE. Izražena stališča in mnenja ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali agencije CINEA. Zanje ne odgovarjata niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil sredstva. Več o projektu in Focusovem delu v projektu najdete tukaj: https://focus.si/projekti/life-plan4climate/
* Indeks uspešnosti boja s podnebnimi spremembami (CCPI) kot instrument ustvarja preglednost v nacionalni in mednarodni podnebni politiki, omogoča primerjavo prizadevanj za podnebje ter vpogled v napredek in nazadovanje na ravni držav in EU. Izdajajo ga že več kot 20 let in je široko uporabljen analitični pripomoček v politiki, akademskih krogih ter na finančnih trgih.
CCPI uporablja standardiziran okvir za primerjavo podnebne uspešnosti 64 držav in EU, ki skupaj predstavljajo več kot 90 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ocenjujejo se štiri kategorije: izpusti toplogrednih plinov (40 %), obnovljivi viri energije (20 %), raba energije (20 %) in podnebna politika (20 %). Slednja temelji na strokovnih ocenah organizacij in raziskovalnih inštitutov v posameznih državah. V kategorijah izpustov, obnovljivih virov energije in porabe energije indeks prav tako ocenjuje, v kolikšni meri države sprejemajo ustrezne ukrepe, da bi stopile na pot, skladno s Pariškim podnebnim sporazumom. Tako kot lani je tudi letos k pripravi indeksa prispevalo približno 500 strokovnjakov.
