Že 5 let se pripravlja zakonodaja, ki je namenjena reševanju osrednje vloge Evropske unije pri uničevanju svetovnih gozdov preko uvoza surovin in izdelkov iz držav, kjer se deforestacija dogaja. V okviru javnega posvetovanja Evropske Komisije je konec leta 2020 kar 1,2 milijona ljudi zahtevalo naj podjetja, ki prodajajo izdelke v Evropi, izvedejo obvezno dolžno skrbnost in s tem zagotovijo, da njihovi izdelki ne povzročajo uničevanje gozdov. 17. novembra naj bi takšno zakonodajo končno dočakali.

A v javnost je pricurljal osnutek, ki kaže, da bomo dobili le še eno izmed zavez na papirju. Poleg surovin, ki niso vključene v predlog, kot so npr. guma, usnje in koruza, ta prav tako ne vključuje celotnega uvoza soje. Izključena sta namreč sojina pogača in sojin proteinski koncentrat. Skupaj s tem, da so iz zakonodaje izključena travišča (v brazilski savani Cerrado se z uničevanjem le-te pridela največ soje, ki se je uvozi v EU), bo to dejansko pomenilo, da bo iz zakonodaje izvzet največji vzrok za krčenje gozdov, ki ga povzroča uvoz v EU: soja za živalsko krmo.

Prvič zahteva po dolžni skrbnosti podjetij

Komisija bo predlagala, naj podjetja zagotovijo, da njihovi proizvodi niso povezani s krčenjem gozdov po svetu. Podjetja bodo morala vzpostaviti “sisteme dolžne skrbnosti (due diligence)” za spremljanje, obravnavanje in blažitev negativnih vplivov njihovega uvoza na gozdove iz države proizvajalke. Državam proizvajalkam se bo dodelila »ocena tveganja« in glede na oceno prilagodila raven strogosti zahtevane dolžne skrbnosti.

A predlagana zakonodaja je v marsičem slaba in znatno zmanjšuje možnosti, da bi imela velik vpliv v boju proti svetovni deforestaciji. Če je Evropska unija iskrena v svoji želji, da konča z vlogo, ki jo nosi pri uničevanju ekosistemov po celem svetu, je treba pomanjkljivosti odpraviti, preden bo predlog predložen Svetu EU in Evropskemu parlamentu.

Zakonodajni predlog poln vrzeli

  • Opustitev obstoječih instrumentov za preprečevanje trgovine z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi izdelki.[1]  To bi najverjetneje vodilo do enostranske razveljavitve obstoječih in zavezujočih dvostranskih sporazumov med EU in ključnimi visoko gozdnatimi državami za boj proti nezakoniti sečnji.
  • Seznam blaga, ki ga bo zakonodaja urejala, je preveč omejen in ne vključuje: goveda kot celote (nanaša se le na goveje meso, kar vodi v izključitev npr. usnja), drugega mesa (npr. svinjina, perutnina), gume in koruze. Poročilo Poročilo World Wildlife Fund Stepping up: The continuing impact of EU consumption on nature razkriva, da delež porabe teh surovin v EU ni zanemarljiv pri uničevanju ekosistemov zunaj EU.
  • Podjetjem ni treba udejanjiti sistema dolžne skrbnosti za uvoz blaga, ki prihaja iz držav, ki so kategorizirane kot »zelene« po prihodnji oceni tveganja Komisije. To bi lahko ustvarilo številne vrzeli.
  • Obseg ekosistemov je preozek in se nanaša le na gozdove. Številni proizvodi v EU so povezani z uničenjem drugih ekosistemov, kot so travišča, mokrišča in šotišča, ki zagotavljajo preživetje lokalnim in staroselskim skupnostim, so habitati za nešteto vrst in igrajo pomembno vlogo pri spopadanju s podnebno krizo.

Kaj pa človekove pravice?

Predlog ne ščiti pravic staroselskega prebivalstva in lokalnih skupnosti, ki so dokazano najboljši varuhi svojih gozdov. Potrošnja in proizvodnja izdelkov v EU je odvisna od rabe zemlje in virov ljudi izven EU. Prepogosto se to dogaja brez njihovega privoljenja oziroma kar s krajo zemlje. Če želi Evropska komisija prevzeti vodilno vlogo v boji proti deforestaciji in kršitvam človekovih pravic, je ključnega pomena, da so uvozna podjetja primorana zagotoviti, da so vsi proizvodi, ki pridejo na trg EU, v skladu z mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah.

[1] V veljavi sta Forest Law Enforcement, Governance and Trade licensing scheme (FLEGT licensing scheme) in EU Timber regulation, ki regulirata trgovanje z ilegalno posekanim lesom in lesnimi izdelki.