Izkušnje uspešnih zgodb vetrne energije, vrednih posnemanja
Na webinarju so bile izpostavljene uspešne vetrne zgodbe iz Avstrije, Belgije in Češke. Gre za primere dobrih praks transparentne komunikacije in doslednega vključevanja lokalnih skupnosti, kar so elementi, ki bi jih morali zasledovati pri uvajanju vetrne energije tudi v Sloveniji.
O energiji se moramo pogovarjati ne le kot o tehnični kategoriji, ampak tudi kot o pravici vseh
Izpostavljamo nekaj poudarkov okrogle mize “Pravični prehod: vloga žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu”, na kateri so na Focusovo povabilo sodelovale sogovornice iz Slovenije in tujine, ki poznajo in raziskujejo področje energetike z različnih vidikov.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024: kritična refleksija uspehov in neuspehov zelenega prehoda
Prvi dan je bil namenjen kritičnemu pretresanju procesov zelenega prehoda, torkova predavanja bodo posvečena ekonomskim vprašanjem, v sredo bo tema dneva energetska demokracija in v četrtek urbane transformacije, zadnji dan pa bodo razprave združene kot izhodišče prizadevanj za prihodnost znotraj planetarnih omejitev.
Kako znižati položnice za energijo?
Prebivalci s podeželja so izpostavljeni večjemu tveganju za energetsko revščino in socialno izključenost. V tem tednu smo v sodelovanju z Eko skladom in CSD Zasavje v Zasavju organizirali srečanja s socialno ranljivimi občani in jim predstavili nasvete za varčevanje z energijo, subvencije Eko sklada za energetsko obnovo domov in se pogovorili o vseh ovirah za izvedbo energetskih prenov domov.
Enakost spolov mora postati strateška zaveza tudi energetskih podjetij
Na ravni EU je le 24 % zaposlenih v energetskem sektorju žensk, v Sloveniji pa le 15 %. Prvo v nizu usposabljanj za razumevanje vprašanj in prepoznavanje vzorcev na področju enakosti spolov v energetiki smo posvetili energetskim podjetjem, sledila pa bodo še usposabljanja in delavnice za javne uslužbence, raziskovalne organizacije in dijakinje.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024: o pravičnem zelenem prehodu skozi kritične oči družboslovne znanosti
Tudi v četrti izvedbi bo Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024 na FDV ponudila nova znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti podnebne krize in zelenega prehoda. V petih dneh bomo gostili 14 uglednih raziskovalk in raziskovalcev ter praktikov, pričakujemo pa več kot 150 udeležencev in udeleženk.
Krepitev vključujočega državljanstva
Preplet različnih izzivov, s katerimi se sooča naša družba, vodi med drugim tudi v različne oblike zmanjšanja demokracije. Da bi lahko učinkovito naslovili te izzive, tako okoljske, kot družbene, moramo raziskati demokratične inovacije, ki bodo izboljšale zaupanje ljudi v procese odločanja in demokratično udejstvovanje.
Poziv k odstopu državnega sekretarja za jedrski program
Skupaj s široko zasedbo civilnodružbenih organizacij smo zaradi nestrokovnega in netransparentnega postopanja v primeru JEK2 na predsednika vlade naslovili tri zahteve - razrešitev državnega sekretarja Danijela Levičarja, ukinitev funkcije državnega sekretarja za nacionalni jedrski program ter prepustitev vodenja energetskih politik MOPE.
Sprejeta prelomna direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD)
Ministri EU so dokončno potrdili Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD). Pomemben korak k odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo, a direktiva ima resne pomanjkljivosti. Ključen bo učinkovit prenos v nacionalno zakonodajo.
Najboljša rešitev za prevozno revščino je dostopen in učinkovit javni prevoz
Pojav prevozne revščine je za Slovenijo zelo relevanten, saj državo zaznamuje velik delež prebivalstva, živečega na redkeje poseljenem podeželju z nezadovoljivo dostopnostjo javnega prevoza in veliko odvisnostjo od osebnega avtomobila. Z GIAM ZRC SAZU in UIRS smo določili definicijo, kazalnike za merjenje in pripravili nabor ukrepov.
Referendum o JEK2 je referendum na slepo
Poslance in poslanke Državnega zbora pozivamo, da zavrnejo resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in predlog za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2 - zaradi številnih spornih vsebinskih vidikov ter nedemokratičnega procesa odločanja, ki spominja na plačevanje računov brez krčmarja.
Zloraba referenduma za zeleno luč JEK 2
Focus, Greenpeace Slovenija in Umanotera opozarjamo na pomanjkanje informacij o predlogu gradnje nove jedrske elektrarne v Sloveniji in na nevarnost jedrskega enoumja, ki se skuša ustvariti tudi v Državnem zboru in Slovenijo vodi v novo energetsko zablodo.
Evropski parlament je glasoval za okrepitev zakonov o kakovosti zraka
Evropski parlament je potrdil revidirano direktivo EU o kakovosti zunanjega zraka (AAQD). To glasovanje pomeni, da bo EU določila enega najnaprednejših regulativnih okvirov za kakovost zraka na svetu, kar bo omogočilo drugim državam, da sprejmejo podobno zakonodajo.
Direktiva CSDDD pomemben mejnik na področju zaščite človekovih pravic in okolja in odgovornosti podjetij
Sprejem direktive pa je zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Ta bo sedaj veljala le za približno 0,05 % podjetij in poslovnih dejavnosti v EU, ki običajno predstavljajo tveganje za okolje in človekove pravice.
Z vključevanjem vidika spola do bolj vključujočih energetskih politik
Ženske so še vedno premalo zastopane v vseh vidikih energetskega sektorja, ki ostaja eden izmed spolno najmanj raznolikih sektorjev. Z vključevanjem načela enakosti spolov v ključne energetske politike lahko oblikujemo bolj vključujoč energetski sektor, ki krepi prispevek žensk v energetiki v času, ko se sektor sooča z izzivi razogljičenja.
Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Z organizacijama DOPPS in CIPRA Slovenija opozarjamo na izgube pomembnih gozdnih območij zaradi gospodarske rabe in poudarjamo, da bi morala Slovenija nujno pristopiti k sistematičnemu snovanju mreže gozdnih rezervatov v državnih gozdovih.
Odprto pismo MGTŠ
Spoštovani minister Han, po treh letih zakonodajnega postopka sta Evropski parlament in Svet EU decembra 2023 sprejela kompromis o besedilu direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti – CSDDD, ki ga morata potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Omenjena direktiva določa obveznosti velikih podjetij povezane z dejanskimi in potencialnimi škodljivimi vplivi na človekove pravice ter okolje, ki izhajajo iz njihovih lastnih dejavnosti, dejavnosti njihovih podružnic in dejavnosti, ki jih izvajajo njihovi poslovni partnerji. V pogajanjih trialoga so se pojavila trenja in številne pomembne zaščite so bile izbrisane. Čeprav dogovor ni popoln, predstavlja ključen korak naprej pri prevzemanju odgovornosti [več ...]
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je ob podpori Focusa na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Praznična prekomernost in nevidne sestavine daril
Največji sovražnik trajnosti v tem predprazničnem času je prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja.
Tlakovanje poti jedrski energiji za zaprtimi vrati
Nevladne organizacije nasprotujemo Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjamo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje DZ predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.
Tovornjakom, ki jih poganjajo fosilna goriva, bije zadnja ura
Trenutno potekajo zadnja pogajanja pred sprejetjem končnega besedila evropske zakonodaje, ki bo postavila cilje zmanjšanja emisij CO2 novo prodanih tovornjakov.
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Strokovni posvet smo zaradi pomembnosti medsektorskega sodelovanja organizirali z DOPPS in Cipro.
