Na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami se je Slovenija povzpela za 11 mest in je tako prvič v družbi držav, ki so na tem področju »srednje uspešne«. Na danes objavljeni lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2025 je Slovenija na 30. mestu – to mesto je zasedla z oceno »srednje« v kategorijah zmanjševanja emisij in podnebne politike, »nizko« pa na področju obnovljivih virov energije in rabe energije.
CCPI od leta 2005 vsako leto pripravita organizacija Germanwatch in nemški inštitut New Climate Institute v sodelovanju z mrežo Climate Action Network International. V poročilu je ocenjen napredek 63 držav in Evropske unije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (4 kategorije in 14 indikatorjev), tradicionalno pa so rezultati predstavljeni v času podnebne konference Združenih narodov. Kot nacionalni eksperti smo pri pripravi poročila tudi tokrat sodelovali v Focusu.
Letos lestvica CCPI, ki vključuje države odgovorne za 90 % svetovnih emisij, kaže mešano sliko: medtem ko je 61 od 64 držav v zadnjih petih letih povečalo delež obnovljivih virov v mešanici energetskih virov, so trendi emisij v 29 državah še vedno ocenjeni z oceno »nizko« ali »zelo nizko«.
Slovenija na dobri poti, senco na napredek meče ohranjanje subvencij za fosilna goriva
Kaj je botrovalo k boljšim ocenam in skoku Slovenije na lestvici? Po dolgoročni podnebni strategiji v letu 2021 smo zdaj končno pred sprejetjem podnebnega zakona, ki zvišuje cilj za doseganje podnebne nevtralnosti iz strategije na najkasneje do leta 2045.
Na področju zmanjševanja emisij je pozitivno tudi, da se zaradi finančnih težav Termoelektrarne Šoštanj kaže izhod iz premoga že pred letom 2033, kot je bila določena letnica v Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij.
Na drugi strani Slovenija (še) nima strateških načrtov glede rabe plina in nafte. Senco na napredovanje meče to, da subvencije za fosilna goriva ostajajo večje kot za obnovljive vire energije. Subvencije za fosilna goriva ohranja tudi novi podnebni zakon, čeprav je bilo v luči lanskega COP28 napovedano drugače. Vlado smo v ponedeljek pozvali, da v zakon, ki je v zadnjih fazah vladnega usklajevanja, vrne člen o ukinitvi okolju škodljivih subvencij za fosilna goriva, ki je izpadel po posegu finančnega ministrstva in gospodarskih interesnih združenj.
Pri zniževanju emisij toplogrednih plinov in doseganju podnebne nevtralnosti se Slovenija zelo zanaša na gozdove, ki delujejo kot naravni ponori ogljika. Država je res zelo bogata z gozdovi, vendar so ti vedno bolj ogroženi zaradi počasne obnove in vpliva ekstremnih vremenskih dogodkov, poleg tega se pojavlja nevarnost za spodbujanje sečnje v zavarovanih delih gozda.
V Sloveniji bi potrebovali bolj podporno okolje za energetske skupnosti, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, med glavnimi prioritetami pa bi morala biti bolj učinkovita raba energije oziroma zmanjšanje porabe, predvsem v prometnem sektorju, ki je najbolj problematičen sektor z vidika izpustov toplogrednih plinov in vpliva na podnebne spremembe. Bolj resno in strateško mora država pristopiti tudi k področju prilagajanja na podnebne spremembe.
Ocena Slovenije dostopna tukaj.
Obnovljivi viri energije v vzponu, a konca dobe fosilnih goriv še ni na vidiku
Letos so vodilne države na lestvici CCPI, ki je bila danes predstavljena v Bakuju, Danska (ponovno na vrhu), Nizozemska in Združeno kraljestvo (največji vzpon, lani največja poraženka), a potrebno je opozoriti, da prva tri mesta znova ostajajo prazna. Nobena država se še ni povsem uskladila s ciljem omejitve dviga globalne temerature za 1,5 stopinje Celzija iz Pariškega sporazuma. Danska je edina država, ki je dosegla visoko uspešnost v oceni podnebne politike.
Evropska unija kot celota je pristala v zgornji polovici (padla s 16. na 17. mesto), medtem ko je kar 16 držav EU med visoko in srednje uspešnimi oziroma nobena država ni dobila skupne ocene »zelo nizko«. Avtorji poročila so izpostavili, da mora EU še okrepiti svojo vlogo podnebne vodje, posebno zaradi razpleta zadnjih ameriških volitev.
Iran, Savska Arabija, Združeni Arabski Emirati in Rusija, veliki proizvajalci nafte in plina, so pričakovano na dnu, saj ne kažejo znakov odstopa od fosilnih goriv kot poslovnega modela. Delež obnovljivih virov v njihovi energetski mešanici je nižji od 3 %. Največji onesnaževalki na svetu, Kitajska in ZDA, sta uvrščeni med države z oceno »zelo nizko« (55. in 57. mesto). Iz skupine G20 je kar 14 držav nizko ali zelo nizko.
Med največjimi poraženkami CCPI je letos Argentina (59.). Njen primer kaže, kako lahko sprememba vlade povzroči korenito spremembo v napačno smer.
Celotno poročilo o letošnjem CCPI najdete tukaj.
Focusov povzetek lanskih rezultaov je dostopen tukaj.
