Na danes objavljeni lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2026 je Slovenija na 28. mestu. To pomeni, da je na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami napredovala za dve mesti in se je po lanskem napredovanju za 11 mest obdržala v družbi držav, ki so na tem področju »srednje uspešne«. Napredek izhaja iz novih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev in sprejetja podnebnega zakona, ki premika cilj podnebne nevtralnosti na leto 2045. Kljub temu pa analiza kaže, da prehod poteka prepočasi, zlasti pri obnovljivih virih energije, rabi energije in ukinitvi subvencij za fosilna goriva.

1. Ključne ugotovitve za Slovenijo

  • Podnebna politika: Slovenija je v začetku 2025 posodobila Nacionalno energetsko-podnebni načrt (NEPN) in okrepila cilje na področju zmanjševanja emisij, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, medtem ko ni bila postavljena časovnica za odpravo subvencij fosilnih goriv.
  • Zmanjševanje emisij: Ocena v tej kategoriji je “srednje”, delno zaradi novih ciljev, medtem ko je tempo izvajanja ukrepov prepočasen.
  • Obnovljivi viri energije: Ocena ostaja nizka. Trenutni delež OVE in cilji do 2030 niso skladni z zahtevami znanosti za omejitev globalnega segrevanja za 1,5 °C.
  • Raba energije: Slovenija je ocenjena nizko, saj je raba energije na prebivalca visoka in cilji niso dovolj ambiciozni.
  • Mednarodna politika: Slovenija je leta 2023 podpirala ambicioznejši EU cilj, leta 2025 pa je skupaj s preostalimi državami pozivala k šibkejši različici ETS2, kar ustvarja nejasen signal.

2. Izzivi in kritike

  • Fosilni viri: Izstop iz premoga je načrtovan za 2033, izstop iz zemeljskega plina pa sploh ni predviden.
  • TEŠ in Rudnik Velenje: Sprejeta zakonodaja omogoča postopno zapiranje velenjskega rudnika, vendar hkrati omogoča nove subvencije za premog za potrebe ogrevanja.
  • Jedrska energija: Vlada močno podpira širitev jedrske energije, kar prinaša tveganje odvisnosti in odlaganje razvoja OVE.
  • Gozdovi: Slovenija močno računa na gozdne ponore, kar je zaradi ujm in počasnega obnavljanja gozdov zelo tvegano, poleg tega se pojavlja nevarnost za spodbujanje sečnje v zavarovanih delih gozda.
  • Kmetijstvo: Najbolj podhranjen sektor z vidika uvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij in prilagajanja na podnebne spremembe; cilji za ekološko kmetovanje so ocenjeni kot nerealni, saj manjkajo ustrezne podpore.
  • Stavbe: kot primer dobre prakse so izpostavljeni programi Eko sklada, ki učinkovito zmanjšujejo energetsko revščino.

3. Priporočila:

  • Pospešitev razvoja obnovljivih virov in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
  • Jasna časovnica ukinitve subvencij za fosilna goriva.
  • Posodobitev dolgoročne podnebne strategije v skladu s ciljem 2045.
  • Celovita strategija prilagajanja za ključne sektorje, predvsem kmetijstvo.
  • Načrtovanje postopnega opuščanja rabe zemeljskega plina.

Ocena Slovenije dostopna tukaj.

   

Prva tri mesta ponovno prazna

CCPI od leta 2005 vsako leto pripravita organizacija Germanwatch in nemški inštitut New Climate Institute v sodelovanju z mrežo Climate Action Network International. V poročilu je ocenjen napredek 63 držav in Evropske unije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (4 kategorije in 14 indikatorjev), tradicionalno pa so rezultati predstavljeni v času podnebne konference Združenih narodov. Kot nacionalni eksperti smo pri pripravi poročila tudi tokrat sodelovali v Focusu.

Letos lestvica CCPI, ki vključuje države odgovorne za 90 % svetovnih emisij, ponovno kaže mešano sliko: deset let po sprejemu Pariškega sporazuma je napredek viden – globalno emisije na prebivalca padajo, obnovljivi viri energije so v naglem vzponu, več kot 100 držav ima podnebne cilje za podnebno nevtralnost, vendar pa je tempo še vedno prepočasen za doseg ciljev iz Pariškega sporazuma.

Obnovljivi viri energije v vzponu, a konca dobe fosilnih goriv še ni na vidiku

Tako kot v preteklih letih prva tri mesta na lestvici CCPI, ki je bila predstavljena v Belemu, ostajajo prazna – nobena država se še ni povsem uskladila s ciljem omejitve dviga globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija iz Pariškega sporazuma. Na četrtem mestu je ponovno pristala Danska, ki je izjemno napredna na področju obnovljivih virov. Sledi ji Združeno kraljestvo, ki je po lanskem izjemnem vzponu pridobila še eno mesto in je primer, da se podnebno ukrepanje izplača, nadoknaditi pa mora na področju obnovljivih virov energije. Na neuradnem tretjem mestu pa je letos končal Maroko – zaradi nizkih emisij na prebivalca, znatnih vlaganj v javni promet in spoštovanja vrednega novega podnebnega cilja za leto 2035.

Na dnu so pričakovano ponovno pristale Savdska Arabija, Iran, Združene države Amerike in Rusija, ki ne kažejo znakov odstopa od fosilnih goriv kot poslovnega modela in zamujajo priložnosti, ki jih predstavlja prehod na obnovljive vire energije. ZDA so bile letos razglašene za največjo poraženko, medtem je tudi Evropska unija kot celota zdrsnila s 17. na 20. mesto, a ostaja na prvi polovici lestvice. Kitajska, ki proizvede največ emisij, je napredovala za eno mesto (na 54. mesto), vendar je še vedno zelo slabo ocenjena, odlično oceno ima le na področju podnebne politike.

Med največjimi poraženkami CCPI 2026 je letos Indija, ki je zdrsnila na 23. mesto med srednje uspešne države. Razlog za to je na eni strani trend naraščanja emisij in rabe energije ter na drugi strani pomanjkanje načrtov za izhod iz premoga.

Celotno poročilo o CCPI 2026 najdete tukaj.

Focusov povzetek lanskih rezultatov je dostopen tukaj.