Vladno odločitev o preklicu smernic za delo od doma v javnem sektorju, v Focusu ocenjujemo kot korak v napačno smer. Delo od doma je eden redkih ukrepov, ki ga je mogoče uvesti hitro, poceni in brez velikih infrastrukturnih naložb. Ni edina rešitev in ni na voljo vsem, je pa del nabora ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo število potovanj ter znižamo emisije podnebju in zdravju škodljivih plinov.
Glede na statistične podatke smo v Sloveniji leta 2025 za pot na delo opravili 38,2 % potniških kilometrov, večinoma z avtomobilom (83 % razdalj vseh poti).
Okoljevarstvene organizacije na področju prometa zagovarjamo zmanjšanje deleža motorne prometne aktivnosti, saj so fosilna goriva še vedno primarni vir v prometu in s tem je promet tudi sektor, ki prispeva največ izpustov toplogrednih plinov.
Po podatkih Evropske agencije za okolje je v Sloveniji leta 2022 je onesnažen zrak z delci PM2,5 prispeval k okoli 1.280 prezgodnjih smrti, OECD pa je septembra opozoril, da je Slovenija med državami z najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi onesnaženosti zraka. Promet je glavni vir dušikovih oksidov in drugi največji vir delcev, zato vsaka pot manj z avtomobilom koristi tudi zdravju. Tehnološke rešitve lahko prispevajo samo en delček v tem mozaiku. Potrebno bo znižati število potovanj ter prevozov ljudi in blaga. Družbene prakse, kot so delo od doma, so del rešitve.
Korist za uslužbence, okolje in družbo
Gospodinjstva v Sloveniji namenijo velik delež svojih dohodkov za prevoze – Slovenci in Slovenke smo v samem vrhu EU. Največji delež (okoli 85 %) predstavljajo stroški za gorivo in vzdrževanje vozil, zato lahko rast cene goriva povečuje prevozno revščino.
Uslužbenci sami niso krivi za dolge vožnje. Te so predvsem posledica pomanjkljivega javnega prevoza in dejstva, da se delovna mesta koncentrirajo v nekaj središčih.
Okoljsko in prometno so najmanj smiselne prav dolge dnevne vožnje z avtomobilom, v katerem sedi le voznik. Veliko dela denimo v javni upravi je mogoče vsaj del tedna opraviti od doma, zato bi bilo smiselno, da se dnevne vožnje zmanjšajo pri tistih, ki jim narava dela to omogoča.
V Focusu zagovarjamo prilagojen pristop:
- delo od doma, kjer narava dela to dopušča,
- prožen delovni čas, ki konice bolj enakomerno razporedi čez dan,
- organiziran skupni prevoz,
- spodbude za javni prevoz in kolo ter ustrezna infrastruktura za aktivno mobilnost.
Namesto “kilometrine” podpora javnemu prometu in kolesarjenju
Marjeta Benčina iz Focusa, strokovnjakinja za trajnostno mobilnost, izpostavlja: “Zastoji, visoki stroški goriv in onesnaženost zraka so razlogi, ki kažejo, da bi morali število poti z avtomobilom zmanjševati, ne pa jih posredno spodbujati. Kilometrina, ki raste skupaj s cenami goriv, je pravzaprav subvencija za vožnjo z avtomobilom. Bolj smiselno je, da država vlaga v javni prevoz in kolesarsko infrastrukturo ter zaposlenim povrne stroške javnega prevoza ali kolesarjenja, kot da nagrajuje okolju in zdravju škodljive daljše vožnje z avtomobilom.”
Benčina nadaljuje: “Javni promet je resnično velik izziv. Pogostost povezav, medsebojna povezanost različnih prevoznih sredstev, zanesljivost železnice in parkirišča ob postajah (P+R) so v marsikaterem koridorju še vedno slabi, zato mnogi nimajo realne alternative avtomobilu. Ravno zato je delo od doma tako pomembno: deluje takoj, medtem ko javni promet potrebuje leta. Promet ostaja med največjimi onesnaževalci zraka in eden glavnih virov toplogrednih plinov, saj cestni promet prispeva skoraj tretjino vseh izpustov, večino od tega prispevajo osebni avtomobili. Tehnološke rešitve (biogoriva, e-goriva, vodik) so drage in k zmanjšanju izpustov iz prometa ne prispevajo dovolj. Potrebno bo zmanjšati število potovanj in prevozov ljudi in blaga.”
Okoljski plusi dela na daljavo
Okoljski plusi dela na daljavo so jasni in pomembni, saj je promet največji vir izpustov zunaj sistema ETS (leta 2024 55 %):
- Manj izpustov in boljši zrak. Vsaka pot na delo, ki je ne opravimo z avtomobilom, pomeni manj toplogrednih plinov, manj onesnaževal in manj hrupa, zlasti v mestih.
- Manj zastojev. Največ prinese, če je delo od doma mogoče prav v prometno najbolj obremenjenih dneh, ko se že majhno zmanjšanje števila vozil močno pozna.
- Hiter in poceni ukrep. Javni promet in infrastruktura potrebujeta leta, delo od doma pa deluje takoj in brez velikih naložb.
- Manj potovanj brez tehnoloških rešitev. Najcenejši kilometer je tisti, ki ga ni treba prevoziti, zato je delo od doma učinkovitejše od dragih zelenih tehnologij, ki k zmanjšanju izpustov prispevajo malo.
- Kakovost življenja. Zaposleni prihranijo čas in stres, lažje uskladijo poklicno in zasebno življenje, delodajalci pa množično poročajo o dobri učinkovitosti.
Minusi so manjši in obvladljivi. Del prihranka se lahko izgubi, če se na dan dela od doma poveča uporaba avtomobila za nakupe in prosti čas. Delo od doma tudi ni na voljo vsem: ni možno pri vseh poklicih, nekateri nimajo ustrezne opreme ali digitalnih veščin, manj fizičnega druženja pa morda lahko podaljša procese (osebno se lahko včasih prej dogovorimo). Zato ga razumemo kot enega od ukrepov v sklopu širše trajnostne mobilnosti, ne pa seveda kot edino rešitev.
