Dr. Lidija Živčič, koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, ki naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, s poudarkom na vključevanju in opolnomočenju žensk, je zbrala argumente in podatke, s katerimi opozarjamo, da energetska revščina ni problem samo pozimi, ampak tudi poleti. Glede na podnebne scenarije, ki kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v južni Evropi, lahko sklepamo, da se bo poletna energetska revščina v prihodnosti še bistveno povečevala.
Ni trpljenje samo zaradi mraza, temveč tudi zaradi vročine
Zaradi podnebnih sprememb vročinski valovi postajajo nova značilnost poletij, tako v Evropi kot tudi drugod. Vročinski valovi vsako leto po svetu ubijejo okoli 12.000 ljudi [1]. V poletnih mesecih leta 2003 so vročinski valovi v Evropi terjali več kot 70.000 dodatnih smrti [2]. V EU si več kot petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov [3]. To pomeni, da na energetsko revščino ne bi smeli gledati le kot pojav, ko ljude trpijo zaradi prehladnih domov, ampak tudi zaradi nevzdržno in nezdravo vročih domov poleti.
Poletna energetska revščina nesorazmerno prizadene najbolj ranljive
Vročinski valovi in njihovi spremljajoči ekstremni vremenski dogodki – suše, požari, nevihte – nesorazmerno prizadenejo najbolj ranljive dele prebivalstva. Ko se pojavijo vročinski valovi, so v najslabšem položaju navadno tisti z nižjimi dohodki, brezposelni, starejši, ženske, ljudje z zdravstvenimi težavami in brezdomci, saj običajno živijo v najbolj neustreznih domovih (ali jih sploh nimajo) in imajo slabši dostop do hlajenja [1], [4], [5].
Poletna energetska revščina se bo v prihodnosti še povečevala
Podnebne spremembe naj bi prinesle vedno večje število ekstremnih vremenskih dogodkov, ki se bodo povečevali tako po intenzivnosti kot po pogostosti [4]. Študije kažejo, da bi se lahko pojavnost vročinskih valov do leta 2100 povečala do 50-krat, kar bo s seboj neizogibno prineslo tudi povečano število smrtnih žrtev zaradi močne poletne vročine [1]. Podnebni scenariji kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v južni Evropi, zaradi česar je regija še posebej občutljiva na škodljive vplive visokih temperatur na toplotno udobje v domovih [6]. Skupaj z znaki, ki kažejo, da je vse več ljudi izpostavljenih različnim ranljivostim (nizki dohodki, brezposelnost ali negotova zaposlitev, starost itd.), lahko sklepamo, da se bo poletna energetska revščina v prihodnosti še povečevala.
Problem, ki terja več pozornosti
Poletna energetska revščina je še vedno deležna le malo pozornosti medijev in odločevalcev. Problem poletne energetske revščine niti ni vključen v opredelitev energetske revščine [7]. Prav tako ostaja pomembna vrzel v informacijah, ki so nam na voljo [7]. Medtem ko statistične službe spremljajo energetsko revščino pozimi, je o poletni energetski revščini na voljo le malo podatkov [1], [5].
Hlajenje v zaprtih prostorih postaja vse bolj pomembno vprašanje v Evropi, vendar so podatki o končni porabi energije za hlajenje prostora v profilu stanovanjskih stavb EU še vedno redki [6]. Poletna energetska revščina in težave s hlajenjem domovanj so premalo raziskani vidiki energetske revščine v Evropi, kljub temu da se mnogi raziskovalci zavzemajo za celoletno konceptualizacijo vprašanja, ki vključuje vse energetske storitve na domu [8], [5]. Zato je treba več pozornosti nameniti vprašanju poletne energetske revščine, zlasti med tistimi, ki sprejemajo odločitve.
Energetska revščina – tradicionalno razumljena skozi prizmo zimskega ogrevanja in udobja – zahteva učinkovito in odločnejše prepoznavanje poletnih potreb po hlajenju [9]. Hlajenje in poletno toplotno udobje je treba prepoznati kot pomembna vidika trenutnega razumevanja energetske revščine. Okrepljeno, širše razumevanje energetske revščine bo privedlo do boljše ocene problema in omogočilo boljše rešitve za prizadeta gospodinjstva [9].
Nujno potrebujemo politike in ukrepe za boj proti poletni energetski revščini
Nujno moramo začeti razvijati načrte za reševanje poletne energetske revščine. Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam, ki upoštevajo bolj vroča poletja, morajo vključevati več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo, zelene strehe in stene, ki zgradbe izolirajo in senčijo [1], [5 ]. Te načrte je treba posebej prilagoditi najranljivejšim. Prednost je treba dati politikam in strategijam, povezanim s prenovo stavb, da bi izboljšali splošno energetsko učinkovitost stavb in izkoristili potencial obnovljivih virov energije [6]. Pomembni so tudi posegi v mestih, namenjeni ublažitvi toplotnih otokov na urbanih območjih, kot je vključitev zelenih površin in sistemov za senčenje mest [9].
Poletna energetska revščina v širšem kontekstu
Ker je energetska revščina globoko zakoreninjena v naši trenutni gospodarski in družbeni ureditvi, jo je treba kot tako tudi obravnavati. Za spopadanje s poletno energetsko revščino in energetsko revščino na splošno moramo korenito spremeniti svoj ekonomski model. Trenutne podnebne politike še zdaleč niso ustrezne, zlasti če jih spodkopavajo načrti za spodbujanje gospodarstva, kot so novi plinovodi, letališča ali subvencije za fosilna goriva. Da bi imeli možnost varne podnebne prihodnosti, moramo zdaj najmočneje ukrepati za Evropo brez fosilnih snovi [1].
[1] Friends of the Earth Europe, “The danger and the injustice of summer energy poverty,” 2019. [Online]. Available: https://www.foeeurope.org/danger-injustice-summer-energy-poverty-240719. [2] F. R. H. Jean-Marie Robine, Siu Lan K Cheung, Sophie Le Roy, Herman Van Oyen, Clare Griffiths, Jean-Pierre Michel, “Death toll exceeded 70,000 in Europe during the summer of 2003,” 2008. [3] Covenant of Mayors, “Alleviating energy poverty,” 2020. [Online]. Available: https://www.eumayors.eu/support/energy-poverty.html. [Accessed: 21-Jul-2020]. [4] D. O. Åström, B. Forsberg, and J. Rocklöv, “Heat wave impact on morbidity and mortality in the elderly population: a review of recent studies,” Maturitas, vol. 69, no. 2, pp. 99–105, 2011. [5] H. Thomson, N. Simcock, S. Bouzarovski, and S. Petrova, “Energy poverty and indoor cooling: An overlooked issue in Europe,” Energy Build., vol. 196, pp. 21–29, 2019. [6] P. Palma, J. Pedro Gouveia, and S. G.Simoes, “Mapping the energy performance gap of dwelling stock at high-resolution scale: Implications for thermal comfort in Portuguese households,” Energy Build., vol. 190, pp. 246–261, 2019. [7] European Energy Network, “EnR Position Paper on Energy Poverty in the European Union,” 2019. [8] H. Thomson and S. Bouzarovski, “Addressing Energy Poverty in the European Union: State of Play and Action,” 2018. [9] C. Sanchez-Guevara, M. N. Peiró, J. Taylor, A. Mavrogianni, and J. N. González, “Assessing population vulnerability towards summer energy poverty: Case studies of Madrid and London,” Energy Build., vol. 190, pp. 132–143, 2019.
Projekt EmpowerMed je financiran v okviru programa Evropske unije za raziskovanje in inovacije Obzorje 2020 v skladu s pogodbo št. 847052. Za vsebino tega dokumenta so odgovorni izključno avtorji. Vsebina ne odraža nujno mnenja Evropske unije. Niti agencija EASME niti Evropska unija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje dokument.
