Energetski prehod bo močan le toliko, kolikor bo močan njegov najšibkejši člen
Trenutno ima le majhen del prebivalcev Evropske unije lastne naprave za rabo obnovljivih virov energije. Na drugi strani ranljive skupine ne morejo koristiti spodbud za rabo obnovljivih virov energije, poleg tega pa nosijo tudi večje breme zaradi naraščajočih cen energije. Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini.
Za izkoreninjenje energetske revščine je treba razmišljati širše od ekonomske pomoči ali popustov na račune za energijo ter spodbujati radikalno spremembo modela. Pri slednjem bi bile lahko ob ustreznem izvajanju osrednje orodje zlasti energetske skupnosti.
Korak v tej smeri je tudi prenovljena evropska direktiva o obnovljivih virih energije, ki zavezuje države članice EU k temu, da olajšajo sodelovanje ranljivih potrošnikov in podpirajo njihovo vključevanje v energetski prehod.
Najšibkejših ne smemo pustiti ob strani
Tudi v Sloveniji vznikajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije, ki predstavljajo del energetskega prehoda. V prihodnje jih bo zagotovo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del.
V Focusu smo pripravili publikacijo Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini, ki predstavlja nekaj razmišljanj o tem, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda, vendar pa jih ne smemo pustiti ob strani, saj bomo s tem le poglobili razlike v naši družbi.
Publikacija obsega:
- opredelitev energetskih skupnosti in njihovih koristi,
- predstavitev 12 praktičnih primerov iz Evropske unije,
- strnjena priporočila za odločevalce.
Z javnimi politikami do učinkovitega univerzalnega dostopa do energije
V Sloveniji opredeljeni izziv delno že naslavlja novi akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine, ki predvideva 5 milijonov evrov za vključevanje ljudi, ki jih pesti energetska revščina, v energetske skupnosti. Pomembno pa je, da tudi nadaljujemo s sprejemanjem javnih politik, ki bodo omogočale dekomodifikacijo energije in učinkovit univerzalni dostop do osnovne energije. Kot smo strnili v publikaciji:
Potrebujemo strukturne spremembe v delovanju energetskega sistema, s katerimi bomo pri financiranju vključevanja v energetske skupnosti dali prednost gospodinjstvom v energetski revščini, s katerimi bomo omogočili progresivne in pravične cene energije in s katerimi bomo dekomodificirali energijo.
Do publikacije, ki so jo pripravili Barbara Kvac, Lidija Živčič in Matjaž Grmek, lahko prosto dostopate tukaj.
