Cilj projekta Life COMET je izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti v srednji in vzhodni Evropi z ocenjevanjem, izmenjavo izkušenj in sklepanjem koalicij. V seriji blogov »Pregled stanja na področju energetskih skupnosti: Obisk srednje in vzhodne Evrope« povzemamo nacionalne ocene in akcijske načrte za nadgradnjo zrelosti* energetskih skupnosti na Hrvaškem, v Estoniji, Grčiji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji.
V nadaljevanju se bomo posvetili trenutnemu stanju na področju energetskih skupnosti v Sloveniji, izpostavili ključne izzive, s katerimi se soočajo, ter podali politična priporočila za spodbujanje skupnostnih energetskih pobud in energetskih skupnosti.
Trenutna stopnja zrelosti energetskih skupnosti v Sloveniji
V Sloveniji so energetske skupnosti še vedno na minimalni stopnji zrelosti. Čeprav smo v nacionalno zakonodajo prenesli ključne določbe evropskih direktiv (RED II, IEMD), smo pri tem večinoma neposredno prepisali določbe EU, zaradi česar je regulativni okvir še naprej nejasen in nedorečen. Trenutno je zakonsko urejena le skupnostna samooskrba, drugi možni prispevki energetskih skupnosti k energetskemu prehodu pa niso naslovljeni. V najnovejšo revizijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) so bile sicer vključene tudi energetske skupnosti, vendar se zaradi dosedanjega neuspešnega izvajanja predvidenih ukrepov porajajo dvomi v to, ali bo dejansko dosežen konkreten napredek.
V Sloveniji se pri razvoju energetskih skupnosti soočamo z več ovirami:
- Nejasen regulativni okvir: Vlada še vedno ni sprejela celovitega podpornega okvira za delovanje energetskih skupnosti. Občine z več kot 10.000 prebivalci morajo zdaj v okviru priprave svojih lokalnih energetskih konceptov načrtovati vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti, vendar je širše zakonodajno in regulativno okolje še vedno nezadovoljivo.
- Finančna negotovost in pomanjkanje poslovnih modelov: Energetske skupnosti sicer imajo določene možnosti za financiranje, a so slednje nepredvidljive in odvisne od javnih razpisov. Še vedno ni vzpostavljen trajnostni finančni mehanizem za začetno fazo priprave projektov in tehnično pomoč. Edini preizkušeni poslovni model, ki je temeljil na neto meritvah (net‑metering), je bil s prehodom na sistem neto obračunavanja ukinjen, zaradi česar energetske skupnosti nimajo primernih alternativ.
- Nezadostna ozaveščenost in vključevanje deležnikov: Javnost je še vedno premalo seznanjena z vlogo in koristmi energetskih skupnosti. Čeprav energetske skupnosti podpirajo številni akterji – vključno z nevladnimi organizacijami, lokalnimi energetskimi agencijami, raziskovalnimi organizacijami in nekaterimi občinami – slednji doslej niso bili v zadostni meri vključeni v procese odločanja na nacionalni ravni.
- Izzivi na področju shem skupnostne samooskrbe: Od leta 2019 je bilo ustanovljenih 187 samooskrbnih skupnosti, pri čemer pa so številne med njimi ustanovila velika energetska podjetja, namesto da bi delovale po demokratičnih načelih. Zaradi nedavnega prehoda z neto meritev na neto obračunavanje se je število novih projektov zmanjšalo. Dobavitelji električne energije niso pripravljeni na izvajanje novega sistema, kar zavira razvoj novih projektov skupnostne samooskrbe.
Nadaljnji koraki v podporo razvoju energetskih skupnosti
Slovenija mora strateško pristopiti k odpravi teh težav in ustvarjanju bolj podpornega okolja za energetske skupnosti, vključno s spodnjimi ključnimi ukrepi:
- Prilagoditve zakonodaje
- Sprejem omogočitvenega okvira za energetske skupnosti, ki bo zagotovil pravno jasnost in regulativno podporo.
- Okrepitev regulativnih ukrepov, da bodo lahko energetske skupnosti v energetskem prehodu sodelovale tudi onkraj okvira skupnostne samooskrbe.
- Ureditev prehoda z neto meritev na neto obračunavanje s politikami, ki bodo zagotovile dolgoročno izvedljivost poslovnih modelov za energetske skupnosti.
- Razvoj finančnih in poslovnih modelov
- Vzpostavitev namenskega finančnega mehanizma za tehnično pomoč in začetne aktivnosti v podporo nastajajočim energetskim skupnostim.
- Razvoj in spodbujanje trajnostnih poslovnih modelov, prilagojenih na nove regulativne okvire in razmere na trgu.
- Vključevanje deležnikov in ozaveščanje javnosti
- Okrepitev sodelovanja članov in podpornikov energetskih skupnosti v procesih odločanja na nacionalni ravni, da bo njihovo mnenje upoštevano.
- Povečanje ozaveščenosti javnosti z usmerjenimi kampanjami za izobraževanje in ozaveščanje o koristih energetskih skupnosti za državljane in lokalni razvoj.
- Podpora občinam pri vključevanju načrtovanja energetskih skupnosti v njihove lokalne energetske strategije.
- Podpora energetskim skupnostim kot orodje za doseganje energetske pravičnosti
- Oblikovanje in izvajanje specifičnih ukrepov za podporo energetskim skupnostim pri odpravljanju energetske revščine, kot je ciljno usmerjena finančna podpora, da bodo skupnostne energetske pobude koristile tudi ranljivim skupinam.
Kljub navedenim oviram se razvoj energetskih skupnosti v Sloveniji postopoma povečuje. K temu je med drugim prispevala ustanovitev Mreže za energetske skupnosti, katere namen je povezovanje deležnikov, izmenjava znanja in zavzemanje za boljše regulativne okvire. Ta neformalna koalicija si prizadeva za izboljšanje politik in finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolja za energetske skupnosti.
Slovenija lahko izkoristi potencial skupnostnih projektov na področju obnovljivih virov energije ter pospeši pravični energetski prehod, vendar bosta za uresničitev tega cilja potrebna dolgoročna politična zavezanost in sodelovanje vseh relevantnih akterjev, vključno s članicami Mreže za energetske skupnosti.
Celotno poročilo o oceni delovanja in razvoja energetskih skupnosti v Sloveniji, ki smo ga pripravili v Focusu v okviru projekta Life COMET, je na voljo tukaj.
* Za merjenje zrelosti energetskih skupnosti je bilo zasnovano posebno orodje s ponderiranimi merili za ocenjevanje uspešnosti držav na 11 področjih: politična volja; nacionalni proces prenosa evropske zakonodaje; lokalne, regionalne in nacionalne strategije; regulativni okvir; poslovni modeli; financiranje; kolektivna samooskrba; mreženje; znanje; ozaveščenost ter vključevanje deležnikov.
Več o Focusovem delu v projektu Life COMET najdete tukaj.
