Odločevalci so v odboru za pravne zadeve (JURI) evropskega parlamenta so 25. aprila glasovali o Direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij (CSDDD). Čeprav je stališče korak naprej od predloga Evropske komisije in stališča Evropskega sveta, so žrtve zlorab podjetij in ukrepi za preprečevanje uničevanja podnebja spet tiste, na katere so pozabili.

Cilj zakonodaje v postopku je, da so podjetja odgovorna za škodo, ki jo povzročajo ljudem in planetu ter omogočanje žrtvam dostop do pravice. Evropska komisija je prvi osnutek zakonodaje predstavila leta 2022. Do sedaj je bila zakonodaja na mizah različnih odborov Evropskega parlamenta, ki jih je vodil odbor JURI. Po začetnem osnutku so bila pričakovanja visoka. A predlog, ki so ga potrdili, ne zagotavlja dostopa do pravnega varstva za žrtve zlorab podjetij.

Za zagotovitev spoštovanja človekovih in delavskih pravic žrtvam kršitev je ključno, da podjetja morajo dokazati, da so izpolnila svoje obveznosti skrbnega pregleda. Namesto tega predlog JURI še naprej dopušča, da so žrtve zlorab tiste, ki morajo dokazati, da podjetje ni izpolnilo svojih obveznosti. To je bila doslej glavna ovira v sodnih postopkih proti podjetjem. Nova zahteva, da morajo podjetja razkriti dokaze, ne bo zadostovala, da bi to popravili.  

Jill McArdle, vodja kampanje za odgovornost podjetij pri organizaciji Friends of the Earth Europe, je dejala: “Mednarodni pravosodni sistem je naklonjen interesom podjetij in ne deluje v korist žrtev. To, kar je storil odbor za pravosodje, je podobno, kot če bi na zlomljeno roko nalepili obliž. Niso se postavili na stran pravičnosti.”

Medtem ko se podnebna kriza stopnjuje, dobivamo zakonodajo, ki ima velik potencial za zagotovitev odgovornosti podjetij za okoljske vplive, vplive na podnebne spremembe in človekove pravice. A sedanji predlog tega ne zagotavlja.  

Predlog vključuje strožje zahteve za načrte podjetij za podnebni prehod, kar predstavlja korak naprej pri zagonu skrbnega pregleda na področju vplivov na podnebje in zmanjševanju podnebnega odtisa podjetij po vsem svetu. A obenem ustvarja tudi vrzeli za podjetja, ki lahko trdijo, da jim za leti 2030 in 2050 ni treba določiti konkretnih ciljev za zmanjšanje emisij. 

Odbor JURI tudi ni izrecno vključil celovite opredelitve vplivov na okolje v glavno besedilo. Ker ostajajo zgolj v eni izmed prilog, obstaja tveganje, da bo v končni zakonodaji obseg vplivov manjši. To kaže tudi na nizko zavezo k zamejitvi negativnih vplivov na okolje s strani podjetij.

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus dodaja: “Energetika, industrija in kmetijstvo v EU skupaj odgovarjajo za veliko večino izpustov toplogrednih plinov in med tem, ko se nujnost ukrepanja potencira lahko opazujemo, da prostovoljno zaveze ne vodijo do spremembe. Z nejasno vključitvijo okoljskih vidikov v obvezo skrbnega pregleda je Evropski parlament zamudil priložnost da nakaže jasno namero zagotavljanja odgovornosti podjetij, ki služijo na račun onesnaževanja ozračja.”

Stališče Evropskega parlamenta bo izglasovano na plenarnem zasedanju v začetku junija. Čeprav ima svoje pomanjkljivosti, predstavlja stališče pomemben korak naprej za odgovornost podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljskih standardov in pozivamo slovenske poslanke in poslance, da stališče potrdijo.