ETS je glavni steber evropske podnebne politike. Vendar shema trenutno ne deluje, kot bi morala. Zaradi zmanjšanja obsega aktivnosti industrije, kot posledice gospodarske krize, prevelikega števila dodeljenih enot emisij za obdobje 2008–2012 ter znatnega priliva mednarodnih kuponov se je na trgu ogljika nabral presežek emisijskih kuponov. Cene ogljika so vse nižje, poraba ogljika pa narašča, saj industrija in proizvajalci električne energije nimajo nobenih spodbud za prehod iz rabe fosilnih goriv z visokimi emisijami toplogrednih plinov (TGP) na čistejšo proizvodnjo. Ceneje je namreč postalo plačevati višje emisije CO2, kot pa vlagati v zelene in energetsko učinkovite tehnologije. Zaradi tega se je EU znašla v nevarnosti, da še desetletja ostane ujeta v visokoogljično infrastrukturo.
V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti in nizkoogljičnim kažipotom za 2050 je zato Evropski parlament pozval Evropsko komisijo, naj predlaga ukrepe za okrepitev Evropske sheme trgovanja z emisijami (ETS). Evropska komisija je na podlagi tega poziva pripravila začasno rešitev – t.i. back-loading – ki rešuje trenuten presežek emisijskih kuponov na trgu CO2. Predlog so danes podprli poslanci Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu.
Podporo odbora back-loading-u v društvu Focus pozdravljamo, a hkrati opozarjamo, da je back-loading le vmesni korak na poti proti širši strukturni reformi ETS, če se želimo izogniti zlomu evropskega ogljičnega trga. Začasnemu umiku mora nujno slediti tudi strukturna reforma ETS (med drugim trajen umik 2,2 milijard kuponov pred koncem 2020 v kombinaciji s povečanjem faktorja za linearno letno zmanjšanje emisij na vsaj 2,6 %) ter sprejem ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij za leto 2030. Le tako bo EU lahko na stroškovno učinkovit način dosegla svoje kratkoročne in dolgoročne podnebne cilje ter si zagotovila prehod v nizkoogljično prihodnost.
Več v stališču društva Focus.
