Evropski parlament je z današnjo odločitvijo izgubil svojo kredibilnost na področju podnebne politike, saj je zavrnil predlog Komisije, ki je bil oblikovan na njihovo pobudo in je vseboval, kar so poslanci od Komisije v preteklosti sami zahtevali – rešitev za presežek kuponov na trgu. S svojim glasom proti predlogu so poslanci tako podprli onesnaževanje in zavrnil zaščito podnebja. Cena ogljika je po glasovanju padla kar za 45 %, največ doslej, pri čemer je cena ogljika z 2,63 € na tono dosegla rekordno nizko raven.

Izid glasovanja tako pošilja napačno sporočilo (o prihodnji usmeritvi EU) podjetjem, javnosti in mednarodni skupnosti, saj Evropa potrebuje trden trg ogljika za uresničitev svojih podnebnih ciljev in spodbujanje inovativnih zelenih tehnologij. Zato je zdaj naloga tistih poslancev, ki so izrekli podporo dolgoročni uspešnosti sheme, da ukrepajo in preprečijo, da bi podnebne politike EU nevarno zašle s prave smeri. Do takrat pa bodo podnebne politike držav članic verjetno postale bolj razdrobljene, kar bo imelo negativen vpliv na skupen trg.

Predlog o back-loading-u se vrača v Odbor za okolje, odločitev Parlamenta pa je še okrepila potrebo po strukturni reformi ETS ter sprejetju ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij za leto 2030. Le tako bo EU lahko na stroškovno učinkovit način dosegla svoje kratkoročne in dolgoročne podnebne cilje ter si zagotovila prehod v nizkoogljično prihodnost.

Naj spomnimo…

ETS je glavni steber evropske podnebne politike, ki pa trenutno ne deluje, kot bi moral. Na trgu ogljika se je zaradi zmanjšanja obsega aktivnosti industrije, kot posledice gospodarske krize, prevelikega števila dodeljenih enot emisij za obdobje 2008–2012 ter znatnega priliva mednarodnih kuponov nabral presežek emisijskih kuponov. Cene ogljika so vse nižje, poraba ogljika pa narašča, saj industrija in proizvajalci električne energije nimajo nobenih spodbud za prehod iz rabe fosilnih goriv z visokimi emisijami toplogrednih plinov (TGP) na čistejšo proizvodnjo. Ceneje je namreč postalo plačevati višje emisije CO2, kot pa vlagati v zelene in energetsko učinkovite tehnologije. Zaradi tega se je EU znašla v nevarnosti, da še desetletja ostane ujeta v visokoogljično infrastrukturo.

V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti in nizkoogljičnim kažipotom za 2050 je zato Evropski parlament pozval Evropsko komisijo, naj predlaga ukrepe za okrepitev Evropske sheme trgovanja z emisijami (ETS). Evropska komisija je na podlagi tega poziva pripravila začasno rešitev – t.i. back-loading – ki rešuje trenuten presežek emisijskih kuponov na trgu CO2.