Focus, Inštitut za ekologijo ter Fakulteta za družbene vede UL smo v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE 30. junija 2021 organizirali mednarodno spletno konferenco na temo moči in pravičnosti v energetskih tranzicijah.
Družboslovje in humanistika sta zapostavljena
Tako globalno kot lokalno smo trenutno v fazi energetske tranzicije. V Sloveniji se pripravlja Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta predvideva končanje rabe premoga v TEŠ-u ter s tem konec izkopa v Premogovniku Velenje do leta 2033. Vendar se pojavljajo zelo različni pogledi akterjev na to kakšno odločitev je potrebno sprejeti, kaj je smiselno, ekonomsko upravičljivo, pravično ter družbeno in okoljsko sprejemljivo. Obenem potekajo razprave glede tega kam naprej po koncu rabe premoga; ali se usmeriti k obnovljivim virom energije, kjer ima Slovenija veliko potenciala, ali se odločiti za finančno neobvladljivo investicijo, ki najbolj ustreza statusu quo ter dominantnim akterjem v energetskem sektorju – novo jedrsko elektrarno. V teh razpravah večinoma govorimo o tehnologijah, njihovi primernosti za (obstoječi) elektroenergetski sistem ter s tem povezanih problemih. Vendar se o ključnih komponentah sprememb, zaviranja in spodbujanja sprememb ne pogovarjamo. Te niso vezane na tehnike in tehnologije, temveč na družbeni, politični in psihološki aspekt oz. dimenzije v energetskem sektorju, energetski politični areni ter na ravni posameznih akterjev.
Energetske tranzicije niso zgolj procesi spreminjanja tehničnih komponent, temveč imajo mnogo širšo dimenzijo. Gre za spremembe socio-tehničnih sistemov, kjer imajo, poleg tehničnih vidikov in ekoloških omejitev, ključno vlogo socialne oz. družbene dimenzije. Te so prepogosto osrednji faktor zaviranja sprememb v sistemih. Družboslovje in humanistika sta v polju energetskega sektorja oz. energetskih socio-tehničnih sistemov v veliki meri zapostavljena, zato smo na konferenci v ospredje postavili prav njuno vlogo, ki je ključna pri razumevanju in udejanjanju energetskih tranzicij.
Pravičnost in pravični prehod
Zasnove in procesi energetskih tranzicij so v veliki meri odvisni od moči akterjev. Ravno vloga (politične) moči ima ključen pomen zaviralca ali spodbujevalca procesov tranzicije. To pomeni, da se večinoma sprejema odločitve, ki so jim naklonjeni močni akterji, ki se nahajajo v centrih moči oz. v središču energetske politične arene. V Sloveniji so to akterji, ki si želijo ohraniti trenutni status quo energetike. Vendar se na globalni ravni dogajajo strukturne spremembe, kjer vse mednarodne energetske institucije in organizacije napovedujejo energetski prehod in ključno usmeritev k izrabi energije vetra in sonca v veliko večjih količinah kot se to dogaja sedaj. Slovenija pri teh naporih zelo zaostaja, pojavlja se oster odpor do vsakršnih sprememb s strani večine institucionaliziranih akterjev energetskega sektorja ter tudi dela odločevalcev. Slovenija je na zadnjem mestu med državami EU po deležu električne energije, proizvedene iz sonca in vetra. Leta 2020 je ta delež znašal zgolj 1,75 %, medtem ko je povprečje v EU bilo 19,58 %. Obenem, kljub temu, da imamo najmanjši delež prozvodnje električne energije iz sonca in vetra izmed držav EU, s strani ključnih akterjev v sektorju slišimo, da se tudi v prihodnje ne da doseči sprememb. Če se torej referiramo na druge države v EU, potem ovire niso tehnične, saj imajo precej višji delež proizvodnje električne energije iz sonca in vetra, ampak so ovire drugje, v polju družboslovja.
Dodatna komponenta, o kateri se zadnje čase veliko pogovarjamo, je pravičnost ter pravični prehod. Pravičnost bi naj tako bila inherenten del procesa energetske tranzicije, svoje mesto v raziskovalni in strokovni skupnosti pa šele dobiva. Pravičnost kot koncept je v kontekstu razmerij moči med akterji pogosto izrabljena na način, da ta ustreza ozkim interesom sodelujočih akterjev, medtem ko se na njene dimenzije vključevanja najrazličnejših družbenih skupin na vseh ravneh odločanja pozablja. Veliko je govora o lokalni pravični tranziciji, o skrbi za delavce, rudarje in regije, ki jih je potrebno prestrukturirati zaradi končanja rabe fosilnih virov, prvenstveno premoga. Medtem pa se pozablja na globalno komponento pravičnosti, kjer ima Slovenija kot razvita država zgodovinsko odgovornost, da določene ukrepe, kot je predčasno in hitro končanje rabe premoga, sprejme prej kot države globalnega juga.
S konferenco smo želeli odpreti prostor za znanje, vezano na ključni komponenti (politične) moči in pravičnosti v energetskih tranzicijah, ki ga v slovenskem akademskem, raziskovalnem, odločevalskem, podjetniškem in civilnodružbenem prostoru manjka. Dogodek je bil razdeljen na dva dela, v prvem sta dr. Brisbois in dr. Sovacool, oba iz Univerze v Sussexu, predavala o politični moči in pravičnosti. V razpravi, ki je sledila predavanjem, smo se dotaknili mnogih vprašanj: pomena politične moči pri udejanjanju sprememb v energetskih sistemov; vloge družboslovja in humanistike pri naslavljanju problemov ter iskanju rešitev v energetskem sektorju; prepoznavanja ključnih ovir za spremembe; ključnih razlik med državami, ki so uspešne v energetskih tranzicijah ter tistimi, ki niso; ali je prihodnost energetskih sistemov zgolj v domeni inženirjev; povezave akterjev iz energetskega sektorja z odločevalci ter vplivu fenomena »revolving doors«; vloge različnih akterjev v sistemu; pomena transdisciplinarnega sodelovanja med disciplinami in raziskovalci; skupnostne energetike; dimenzije pravičnosti pri rabi jedrske energije; kako primerjati dimenzije pravičnosti delov energetskih tranzicij z ohranjanjem statusa quo; idr. Razprava je vključena v posnetkih predavanj.
V drugem delu konference je sledil študentski simpozij s šestimi predstavitvami diplomskih in magistrskih nalog, doktorskih disertacij ter raziskovalnega dela, ki niso bile vse striktno vezane na energetsko tranzicijo, temveč so vsebinsko nekoliko širše. So se pa vse dotikale polja trajnostnih tranzicij ter prehoda v nizkoogljično družbo skozi lastno prizmo in raziskovalno vprašanje ter lahko pripomorejo k hitrejšemu in uspešnejšemu prehodu.
Dr. Marie Claire Brisbois (Univerza v Sussexu): Premiki politične moči v času decentralizacije proizvodnje električne energije
Dr. Marie Claire Brisbois je predavateljica energetske politike in sodirektorica skupine Sussex Energy Group v Raziskovalni enoti za politiko znanosti na angleški Univerzi v Sussexu. Njeno delo preučuje vprašanja moči in politike v trajnostnih prehodih. Njeni sedanji projekti se osredotočajo na možne politične premike prek decentralizacije električne energije, odzive na politike za razogljičenje v premogovnih regijah, vprašanja pravičnosti, povezana z decentralizacijo električne energije, in lokalno vrednost izvajanja zelenega novega dogovora.
Dr. Brisbois je v svoji predstavitvi izpostavila vlogo politične moči in močnih akterjev pri zaviranju sprememb energetske tranzicije ter na dolgo prisoten preplet političnega sistema z energetskim ter akterji v energetskem sektorju. To razlaga z dejstvom, da je vpliv na politiko tesno povezan s kapitalom, zato v primeru, ko akterji nadzorujejo vitalne resurse, kot so energenti oz. energetska infrastruktura, to pomeni, da imajo več vpliva na odločevalce.
Nadalje je dr. Brisbois nanizala primere lobiranja in blokiranja različnih državnih politik spodbujanja sprememb v energetskem sektorju (kot so spodbude za OVE idr.), kar je rezultiralo v upočasnjevanju energetske tranzicije, saj so močni dominantni akterji ugotovili, da spremembe vplivajo na njihovo poslovanje in dobiček v prihodnosti. Ugotavlja, da ko je lastništvo nad viri centralizirano, je tudi politična moč, ki izvira iz nadzora nad temi viri, centralizirana. Klasični politični cilji teh velikih akterjev pa so maksimizacija dobičkov in ohranjanje obstoječega stanja (statusa quo), kjer se ti akterji obdržijo na pozicijah moči, vse to pogosto na račun okolja. Tudi sama decentralizacija proizvodnje električne energije – tehnološko gledano – ne spreminja nujno tudi dinamike politične moči, če imajo nadzor nad temi razpršeni viri ustaljeni dominantni akterji. Zato je potrebno razpršiti lastništvo nad energijo oz. proizvodnjo električne energije, saj se s tem razprši tudi politična moč, ki ni več v rokah manjšega števila akterjev z ozko usmerjenimi interesi. Obenem aktivacija, participacija in vključevanje ljudi – energetskih državljanov – pomeni, da postanejo bolj dovzetni in odprti za obnovljive vire energije, kar posledično pomeni hitrejšo tranzicijo ter vodi k zvišanju ravni energetske demokracije.
Dr. Brisbois je poudarila tudi vlogo mest in občin, ki morajo biti pomembni politični akterji na energetskem področju, saj imajo kapacitete in vire za realizacijo projektov, obenem so na prvi bojni črti ko gre za probleme, kot so energetska revščina ter posledice podnebnih sprememb. Celotno predstavitev, vključno z razpravo, ki je sledila, si lahko ogledate v spodnjem video prispevku.
Pdf predstavitev dr. Brisbois: Shifting political power in an era of electricity decentralization
Video posnetek predavanja dr. Brisbois:
dr. Benjamin K. Sovacool (Univerza v Sussexu): Dimenzije etike in pravičnosti v nizkoogljičnih tranzicijah
Dr. Benjamin K. Sovacool je profesor energetske politike pri Raziskovalni enoti za politiko znanosti na poslovni šoli Univerze v Sussexu, kjer prav tako opravlja funkcijo direktorja Sussex Energy Group. Deluje kot raziskovalec in svetovalec pri vprašanjih, ki se nanašajo na globalno energetsko polisi in politiko, energetsko varnost, energetsko pravičnost, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam. Je vodilni avtor šestega poročila medvladnega foruma za podnebne spremembe (AR6), ki bo izšel leta 2022, poleg tega pa deluje kot svetovalec za energetiko pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za raziskave in inovacije v Bruslju. Njegove prispevke pogosto povzemajo mednarodni mediji, in ob tem sodi med ene najbolj citiranih svetovnih raziskovalcev o vprašanjih, ki zadevajo polemike v energetski in podnebni polisi.
Predavanje dr. Sovacoola se je osredotočilo na vprašanje pravičnosti določenih segmentov energetskih tranzicij. Zgolj sama dekarbonizacija ne odpravlja nepravičnosti in krivic, temveč je za to potrebno načela pravičnosti vključevati v vseh fazah procesov, predvsem pa na globalni ravni. Energetska pravičnost vključuje stroške, koristi, postopke ter prepoznavanje marginaliziranih, tako območij v okoljskem smislu, kot delov prebivalstva. Pogosto je v procesih transformacij na slabšem lokalna skupnost, saj nizkoogljične tranzicije v Evropi niso koristne za vse. Lahko rezultirajo v toksičnih, izkoriščevalskih, patriarhalnih, diskriminatornih, okolju škodljivih ter očitno nepravičnih posledicah. Čista energija je lahko človekova pravica, vendar njeno zagotavljanje trenutno sili v kompromise z drugimi človekovimi pravicami kar vodi v družbene in okoljske konflikte.
V razpravi je bilo poudarjeno, da so energetske tranzicije potrebne, saj trenutni model s svojimi nepravičnimi praksami predstavlja preveliko breme tako za okolje kot za prebivalstvo, vendar pa je treba procese in aktivnosti energetske tranzicije začrtati pravično v vseh segmentih, kar pomeni določen odmik od klasičnega delovanja »business-as-usual«, torej zgolj zamenjave ene tehnologije z drugo, temveč morajo biti te spremembe globlje in vezane na celoten družbeno-ekonomski sistem. Celotno predstavitev, vključno z razpravo, ki je sledila, si lahko ogledate v spodnjem video prispevku.
Pdf predstavitev dr. Sovacoola: The ethics and justice dimenstions of low-carbon transitions
Video posnetek predavanje dr. Sovacoola
2. del: Študentski simpozij
Letošnji študentski simpozij je nadaljevanje zgodbe, ki se je začela leta 2017 v sklopu študentskega projekta Mladi za boljše okolje. Namen teh študentskih simpozijev je predstaviti okoljsko produkcijo študentske skupnosti Univerze v Ljubljani, ki kaže na različne pristope in načine pristopanja k okoljskim vprašanjem, saj vključuje produkcijo različnih disciplin, znanosti in ved, s poudarkom na družboslovju in humanistiki. S simpozijem se želi pokazati na skupne točke in razlike pri koncipiranju in spopadanju z okoljskimi temami na področju študentske okoljske produkcije ter s pristopom »od spodaj navzgor« poskusiti spodbuditi inter- in transdisciplinarno sodelovanje na področjih okolja, ekologije, vprašanj razvoja, tehnologije ter energetike. Članek s ključnimi točkami predstavitev si lahko preberete na Energetika.net: https://www.energetika.net/novice/energetska-politika/danasnja-energetika-presega-nekdanje-energetske-okvire
Predstavitve:
-
Črt Poglajen: Temelj za izvedbo politološke analize elektroenergetske arene v Republiki Sloveniji (predstavitev znanstvenega članka)
-
Denis Maraž: Politološka konceptualizacija energetske tranzicije na primeru prehoda iz energetske v trajnostno prenovo stavb (predstavitev raziskave)
-
Davor Žnidarič: Energetska prenova bivše rudarsko energetske regije v smeri zelene ekosocialne paradigme (predstavitev doktorske disertacije)
-
Vane Berlot: Družbeno-ekonomska analiza investicij v obnovljive vire energije (predstavitev magistrske naloge)
-
Taj Zavodnik: Pravičnost kot kriterij prilagajanja na podnebne spremembe: pregled smernic na ravni EU (predstavitev magistrske naloge)
-
Samo Smole: Levi populizem kot strategija za družbeno-politično ozaveščanje o podnebni krizi: primer Mladih za podnebno pravičnost (predstavitev diplomske naloge)
Video posnetek študentskega simpozija
LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, ki bo s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov, spodbudil izvajanje ukrepov, na podlagi izvedbe katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.
V projekt se je pod vodstvom MOP povezalo 15 partnerjev, ki bodo s svojimi aktivnostmi prispevali k učinkovitejšemu izvajanju Operativnega programa za zmanjševanje toplogrednih plinov in nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2014–2020 in s tem pripomogli, da bomo v Sloveniji lažje dosegli zastavljene cilje.
