Spletni dokumentarec Hoja po robu (angl. Walking the Line) so pripravile organizacije Counter Balance, Platform in Re:Common. Predstavlja nevarnosti, ki so povezane z Evro-Kaspijskim mega plinovodom oz. t.i. Južnim plinskim koridorjem. Kot eden največjih plinovodov, ki so bili kadarkoli zasnovani, naj bi se raztezal 3.500 km vse od Azerbajdžana do Italije in zagotavljal plin za Evropo v prihodnjih desetletjih. Skozi fotografije, infografike in video posnetke spletni dokumentarec javnost poziva, da se sprehodi ob plinovodu in si ogleda uničujoče posledice, ki bi jih takšen plinovod imel za ljudi in okolje.
Spletni dokumentarec vas popelje od Kavkaza, skozi Italijo, do Londona. Predstavi zgodbe azerbejdžanskih političnih zapornikov Khadije Ismayilove in Intigrama Allyjeva, pa tudi zgodbe mladih podjetnikov, umetnikov in državljanov italijanske skupnosti Melendugno, ki protestira proti gradnji zahodnega dela plinovoda.
“Hoja po robu” je zgodba ljudi, ki živijo ob načrtovanem plinovodu, obenem pa tudi vlad in institucij, ki projekt podpirajo. Spletni dokumentarec prikaže sprenevedanje EU, ko gre za njene podnebne zaveze in zatiranje človekovih pravic v Azerbajdžanu.
Po drugi strani pokaže, da so alternative možne. Zadnja postaja potovanja je prikrajšana londonska soseska, kjer prebivalci izvajajo projekte rabe obnovljivih virov energije. Namesto poglabljanja energetske revščine in zagotavljanja profitov velikim energetskim podjetjem, takšne iniciative spodbujajo trajnostne rešitve in prispevajo k opolnomočenju sodelujočih ljudi.
To pa so vrednote, ki naj bi jih sicer zagovarjala EU, kljub temu pa EU Evro-Kaspijskemu mega plinovodu daje veliko finančno in politično podporo, s čimer podpira skorumpiran režim in ogroža številna življenja. Še je čas, da izberemo drugačno prihodnost!
Podrobnejše informacije o načrtovanem plinovodu najdete v dokumentu Zakaj evropski javni denar ne bi smel financirati Južnega plinskega koridorja.
Napoved delavnic
Društvo Focus bo v prihajajočih tednih za osvetlitev problematičnih vidikov plinovoda pripravilo tri delavnice:
22. marec 2017: Azerbajdžanski plin za Evropo: Stranski učinki evropskega mega-projekta
Bogate zaloge nafte in plina v Azerbajdžanu so danes, ko se EU želi oddaljiti od Rusije in diverzificirati svoje vire plina, zelo pomembna strateška tarča za Evropo. Zato EU še vedno sodeluje z nedemokratičnim Alijevim režimom: plinsko polje Shah Deniz v Azerbajdžanu naj bi postalo glavni vir plina za enega od trenutno najbolj vidnih energetskih projektov EU: plinovod Južni tok. Ta plinovod naj bi plin iz Kaspijske regije dovažal v Evropo. Delavnica bo pod vprašaj postavila energetsko neodvisnost EU od Rusije, analizirala vplive plinovoda na okolje, turizem in kmetijstvo, izpostavila povezavo med velikimi podjetji in veliko energetsko infrastrukturo, ter na koncu prevprašala potrebo po megalomanskih plinovodih v času, ko so obnovljivi viri na dosegu roke.
13. april 2017: Zapiranje borcev za človekove pravice v Azerbajdžanu
Azerbajdžanski vladajoči režim predsednika Alijeva je znan po tem, da izvaja pritisk nad civilno družbo. Več vidnih borcev za človekove pravice je v zadnjih letih končalo v zaporu. EU se je sicer previdno opredelila proti takšnemu ravnanju, vendar kljub temu ohranja tesne stike z režimom Alijeva, ki je velik del svoje politične in finančne moči pridobil skozi izkoriščanje bogatih zalog nafte in plina v svoji državi. Te zaloge so danes pomembna strateška tarča za Evropo. Čeprav podpora zahodnih vlad nedemokratičnim režimom po vsem svetu ni nič novega, je zaskrbljujoče dejstvo, da denar evropskih davkoplačevalcev še danes finančno podpira takšne režime. Delavnica bo analizirala odnose med EU, multinacionalnimi podjetji in režimom Alijeva, prevprašala demokratičnost vpletenih evropskih institucij ter izpostavila zgodbe zaprtih aktivistov.
20. april 2017: Javni denar za posle nedemokratičnih režimov in korporacij
Veliki energetski in infrastrukturni projekti v državah z nedemokratičnimi vladami ponavadi koristijo peščici politično in poslovno dobro povezanih ljudi, le redko pa tudi ostanku družbe. Nedemokratični režim azerbajdžanskega predsednika Alijeva se izdatno financira skozi izkoriščanje nafte in plina v svoji državi, pri tem pa mu na pomoč priskoči še evropski javni denar. Projekt črpanja plina v Azerbajdžanu izdatno financira EU in sicer neposredno iz davkoplačevalskega denarja, posredno pa tudi preko posojila EBRD polju Shah Deniz. Delavnica bo odprla vprašanja financiranja projekta, analizirala prenos tveganj iz investicij podjetij na javni denar, raziskala povezanost med ključnimi akterji projekta ter prevprašala zakaj EBRD, ki ima mandat promovirati demokracijo, igra ključno vlogo pri projektu gradnje plinske infrastructure, ki le redko predstavlja vir miru in varnosti v neki državi.
Več informacij o delavnicah bo objavljenih v prihodnjih dneh.
Prevod spletnega dokumentarca je nastal v okviru projekta Financiranje za razvoj, ki ga sofinancira Evropska unija. Njegova vsebina je v domeni avtorjev in v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije.
