Študija: Z zaprtjem TEŠ leta 2033 bi se zmanjšalo tudi število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka

Trenutna razprava o opuščanju rabe premoga v Sloveniji se vrti okoli vprašanja katerega leta bomo zaprli Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), medtem ko je v celoti izzvenel negativni vpliv kurjenja premoga na zdravje ljudi. Zato je na našo pobudo mednarodni raziskovalni center za energijo in čisti zrak CREA* pripravil neodvisno študijo Projekcije zdravstvenih učinkov alternativnih rokov zapiranja Termoelektrarne Šoštanj. V njej ocenjujejo vpliv delovanja TEŠ v scenarijih, ki so predlagani v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij (letnice 2033, 2038 in 2042), na zdravje ljudi oziroma prezgodnje smrti ter eksterne stroške delovanja TEŠ, povezane z vplivom na zdravje ljudi.

Kot so zapisali v povzetku študije, emisije onesnaževal zraka iz TEŠ izpostavljajo veliko ljudi onesnaženju z delci PM2,5, NO2 in živim srebrom, povečujejo tveganja za bolezni, kot so možganska kap, pljučni rak, bolezni srca in dihal pri odraslih, pa tudi okužbe dihal in škodo kognitivnemu razvoju pri otrocih.

Z modeliranjem je bilo v študiji ocenjeno, da bi delovanje TEŠ do leta 2042 prispevalo k približno 1.100 primerom smrti (95 % interval zaupanja: 680-2.100 primerov smrti) zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku zraka in živemu srebru, ki so produkt delovanja termoelektrarne od leta 2020 dalje. Skupni gospodarski stroški, povezani z vplivi na zdravje, bi v tem primeru znašali približno 2,7 milijarde evrov (95 % interval zaupanja: 1,7-3,9 milijarde EUR). Iz ocen v študiji tako izhaja, da če se TEŠ zapre leta 2033, se lahko število prezgodnjih smrti zmanjša na 780 (490-1.500), gospodarska škoda pa na približno 2,0 milijarde evrov. To pomeni, da bi se izognili približno 290 smrtnim primerom in 700 milijonom evrov stroškov.

Tabela: Predvideni vplivi na zdravje in stroški gospodarske škode, nastali zaradi emisij onesnaževal zraka iz Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, glede na različne scenarije konca rabe premoga. Vrednosti “nizko” in “visoko” se nanašajo na 95 % intervale zaupanja.

Konec obratovanja TEŠ leta 2033 Konec obratovanja TEŠ leta 2038 Konec obratovanja TEŠ leta 2042 Razlika med scenarijem 2033 in 2042
št. smrti zaradi onesnaženega zraka 568 693 768 200
    nizko 359 428 485 126
    visoko 837 1022 1132 295
št. smrti povezanih z živim srebrom 215 272 308 93
    nizko 133 168 190 57
    visoko 677 855 969 292
skupno št. smrti zaradi onesnaženja 783 964 1075 292
    nizko 492 606 675 183
    visoko 1515 1877 2101 587
eksterni stroški (v milijon EUR) 2.022 2.469 2.737 716
    nizko 1.245 1.519 1.683 438
    visoko 2.903 3.543 3.927 1.023

Celotna študija z izvirnim imenom Projecting the health impacts of alternative phase-out timelines for the Šoštanj power plant je na voljo tukaj. Podlaga za izračune je bilo okoljsko poročilo k nacionalni strategiji, ki vsebuje med drugim podatke o predvideni porabi premoga in izpustih. Ocene eksternih stroškov (stroški gospodarske škode) pa temeljijo na metodologiji Evropske agencije za energijo.

Ob tem naj spomnimo, da je bila že leta 2012 pripravljena študija na temo vpliva TEŠ na zdravje ljudi in število prezgodnjih smrti kot posledica delovanja termoelektrarne. Izvedli smo med drugim odmevno kampanju proti poroštvu za TEŠ6, ki je vključevala glinenčke kot simbol za prezgodaj umrle (na fotografijah), vendar naša opozorila niso zalegla. Projekt TEŠ6 je bil izsiljen kljub izsledkom takratne raziskave ter vsem finančnim, okoljskim in družbenim argumentom proti projektu. Zaostrovanje okoljskih ciljev na EU ravni pa je privedlo do tega, da danes govorimo o treh scenarijih predčasnega zapiranja TEŠ.

* CREA – Centre for Research on Energy and Clean Air je neodvisna raziskovalna organizacija, ki se osredotoča na razkrivanje trendov, vzrokov in zdravstvenih vplivov onesnaženosti zraka in pa tudi na rešitve za onesnaženost zraka. Konkretno študijo je pripravil Lauri Myllyvirta, ki se med drugim poglobljeno ukvarja z vplivom energetskih politik na zdravje, še posebno se osredotoča na vpliv premogovnih elektrarn na onesnaženost zraka in zdravje ljudi.