14. julija je Evropska komisija predstavila paket “Pripravljeni na 55” (Fit for 55), ki s 13. zakonodajnimi predlogi kaže pot do evropskega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. A kot vemo, če se pripravimo le na 55, ne bomo dosegli omejitve dviga temperature na 1,5 °C. V nadaljevanju zato predstavljamo hitro oceno nekaterih ključnih predlogov Komisije.

Ambicioznost: Medtem ko smo praktično vsak dan priča uničujočim vplivom podnebnih sprememb tako na okolje, življenja ljudi, kot tudi na gospodarstvo, pričakujemo, da EU izpolni zaveze iz Pariškega sporazuma. V kolikor želimo dvig temperature omejiti na 1,5 ° C, bi morala EU do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 65 %. Zato je v sklopu nadaljnjega dela na paketu “Pripravljeni na 55” zdaj vloga držav članic in Evropskega parlamenta, da izboljša različne dele zakonodaje in s tem EU omogoči, da preseže trenutni 55 % cilj zmanjšanja izpustov. Šele s povečanjem ambicij bo paket postal politični okvir, ki nas bo približal cilju 1,5 ° C.

Nacionalni cilji: Pozdravljamo predlog Komisije, da se ohranijo nacionalni cilji zmanjšanja izpustov v okviru Uredbe o delitvi naporov (Effort Sharing Regulation), ki zajema izpuste iz cestnega prometa, stavb, kmetijstva in odpadkov. Na žalost pa nacionalnih ciljev ne vsebujejo zakonodajni predlogi za področje energije (energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije), kljub temu, da je pomembno, da države članice prevzamejo odgovornost za podnebno ukrepanje in zagotovijo radikalen, socialno in okoljsko pravičen prehod.

Pravičnost: Poskrbeti je treba, da bo prehod pravičen in pošten. Posebna pozornost mora biti namenjena tistim, ki bodo najbolj trpeli zaradi negativnih posledic, tako v EU, kot v državah v razvoju. Politike morajo upoštevati socialne vidike in jih ne sme voditi le tržna logika, še posebej ker naj bi industrija še naprej prejemala brezplačne emisijske kupone za onesnaževanje.

Evropska shema trgovanja z izpusti (ETS)

Komisija predlaga, da se zaostri cilj zmanjšanja izpustov za ETS sektorje (energetika, industrija, letalski in pomorski promet) na 61 % do leta 2030, glede na leto 2005. Za usklajenost s ciljem 1,5 °C iz Pariškega sporazuma, bi moral ta cilj biti vsaj 70 %.

Največja pomanjkljivost predloga je ohranjanje brezplačnih emisijskih kuponov za največje industrijske onesnaževalce tudi po letu 2030. S tem načelo “onesnaževalec plača” ostaja neudejanjeno. Novost, ki jo prinaša predlog, je vključitev pomorskega prometa v shemo ETS. Komisija predlaga tudi, da vse prihodke od prodaje emisijskih kuponov države članice obvezno namenijo podnebnim ukrepom, ter da se v okviru Sklada za modernizacijo prepove podpora za fosilna goriva.

Več: Position on the revision of the EU Emissions Trading System (ETS)

Nova shema trgovanja z izpusti za cestni promet in stavbe (ETS2)

Predlagana je vzpostavitev nove, dodatne sheme trgovanja z izpusti, ki bo zajemala izpuste iz cestnega prometa in stavb. Shema naj bi zaživela z letom 2026, vsi emisijski kuponi pa naj bi bili kupljeni na trgu. Nova shema naslavlja ponudnike goriv, za katere pa se pričakuje, da bodo stroške emisijskih kuponov prenesli na potrošnike in s tem dvignili stroške ogrevanja in goriv v prometu. To je zaskrbljujoče z vidika socialnih učinkov na najbolj ranljive družbene skupine, ki so za krizo najmanj odgovorne ter si najtežje privoščijo plačilo dodatnih stroškov. Dodatno s tem Komisija predlaga, da stroške podnebnega ukrepanja nosijo državljani, medtem ko bodo največji industrijski onesnaževalci še naprej deležni brezplačnih kuponov.

Bo pa nova ETS shema le eno od orodij za zmanjševanje izpustov v teh sektorjih. Izpusti iz cestnega prometa in stavb bodo namreč še naprej pokriti z Uredbo o delitvi naporov in doseganje ciljev bo še naprej zagotovljeno z zavezujočimi nacionalnimi cilji.

Uredba o delitvi naporov

Pozdravljamo odločitev, da se ohranijo zavezujoči nacionalni cilji za sektorje, ki niso vključeni v trgovanje z izpusti (cestni promet, stavbe, kmetijstvo, odpadki). Vendar je tudi skupni cilj za te sektorje neskladen s ciljem 1,5 °C – namesto 40 % bi moral biti vsaj 50 %. Že tako ne dovolj ambiciozen cilj pa bo možno doseči tudi z odvzemi izpustov iz sektorja LULUCF in ETS krediti, kar cilj še dodatno slabi. Komisija tudi ni predlagala izboljšav pri upravljanju ali bolj strogih pravil za nedoseganje ciljev.

Več: Position on the revision of the Effort Sharing Regulation (ESR)

Socialni podnebni sklad

Komisija predlaga, da se vsi prihodki iz naslova nove ETS sheme uporabijo za podnebne ukrepe. Pri tem je posebna pozornost namenjena blaženju socialnih učinkov nove sheme na gospodinjstva z nizkimi ali srednjimi prihodki. Povečana podpora za najbolj ranljive je nujna, a novi sklad ne bo zadostoval. Prav tako blažitev energetske revščine ne more biti naslovljena le s podnebnimi politikami. Socialno pravičen in pošten prehod zahteva mobilizacijo vseh razpoložljivih sredstev za podnebne ukrepe, večjo odgovornost držav članic za upravljanje prehoda ter bolj vključujoče upravljanje na lokalni, državni in EU ravni. Dodatno pa bodo za pravičen prehod ključnega pomena tudi spremenjene in okrepljene politike zaposlovanja (kakovostna in pravično plačana delovna mesta), obdavčenja (sodelovanje vseh, tudi največjih podjetij in najbogatejših posameznikov, pri enakovrednem prispevanju v davčno blagajno), stanovanjske politike (stanovanja po dostopnih cenah in najemninah) in ekonomske politike (ustaviti uničujoče učinke neoliberalnih ekonomskih politik).

Direktiva o energetski učinkovitosti

Predlog spremembe Direktive o energetski učinkovitosti predvideva povišanje cilja za energetsko učinkovitost na 36 % za rabo končne energije (trenutni cilj je 32,5 %) in 39 % za rabo primarne energije. Za dosego cilja 1,5 °C bi moral biti cilj za energetske prihranke 45-odstotni.

Cilj naj bi bil zavezujoč na EU ravni, vendar nacionalni cilji niso predvideni. Predviden je le mehanizem, ki naj bi zagotovil, da ne prihaja do razkoraka med nacionalnimi prispevki in EU ciljem. Komisija tudi predlaga, da se razširi obseg obnov za stavbe v javni lasti, alternativni ukrepi ne bodo več dovoljeni. Predlagana je tudi nova zahteva, da javni sektor doseže vsaj 1,7 % zmanjšanje rabe energije na leto. Direktiva vsebuje tudi pravno podlago za izvajanje načela “energetska učinkovitost na prvem mestu”. Sporne pa so določbe, ki dovoljujejo visoko učinkovito soproizvodnjo elektrike in toplote in visoko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja, ker lahko ti sistemi uporabljajo tudi fosilna goriva.

Več: Briefing: Energy Efficiency Review 2021

Direktiva o obnovljivih virih energije

Predlog spremembe Direktive o obnovljivih virih energije zvišuje cilj za OVE iz trenutnih 32 % na 40 % do leta 2030. Za dosego cilja 1,5 °C bi moral biti do leta 2030 dosežen vsaj 50-odstotni cilj.

Predlog ne vsebuje zavezujočih nacionalnih ciljev, ki bi povečali predvidljivost za vse udeležence na trgu in bi lahko vlade spodbudil k bolj smelim načrtom. Podpiramo  predlog, ki predvideva spodbujanje izključno vodika proizvedenega iz elektrike iz obnovljivih virov, a v predlogu še vedno ostaja možnost rabe t.i. “recikliranih ogljičnih goriv”.

Predlog tudi ne vsebuje potrebnih zaostritev kriterijev za biogoriva. Predlagani kriteriji ne zagotavljajo, da bodo biogoriva prispevala k bistvenemu zmanjšanju emisij v primerjavi s fosilnimi gorivi ali da bi bili omejeni viri biomase optimalno izkoriščeni. Prav tako pravila ne zagotavljajo, da kurjenje biomase ne bo vodilo k nadaljnjemu poslabšanju biodiverzitete ali izboljšanju kakovosti zraka.

Direktiva je v več kot 10 letih zaradi rasti “zelenih goriv” iz prehranskih in krmnih rastlin privedla do obsežnega krčenja gozdov, izgube habitatov in emisij, večinoma tistih iz fosilnih goriv, ki naj bi jih biogorival nadomeščala. Novi predlog ne odpravlja krivic katastrofalne politike biogoriv, obdobje opustitve biogoriv prve generacije pa je še vedno zamaknjeno v leto 2030. Sicer so  jo nekatere članice EU že prestavile v leto 2022 oz. 2023 (Avstrija, Portugalska, Nizozemska, Francija, Švedska, Danska, Italija, Nemčija, Belgija). Nova RED direktiva tudi povečuje cilje za napredna biogoriva iz odpadkov in ostankov (2,2 %), ne da bi jasno opredelila trajnostne kriterije.

V novem predlogu tudi ni dovolj jasnih kriterijev, kako pridobiti trajnostni vodik in e-gorivo, zato obstaja tveganje, da bi jih lahko proizvajali iz fosilnih virov. Visoki cilji za vodik in elektrogoriva odpirajo možnost, da se to gorivo preseli tudi v sektor cestnega prometa, kjer je neposredna elektrifikacija učinkovitejša.

Več: Briefing: The revision of the Renewable Energy Directive