Uničujoče posledice pandemije COVID -19 za trg dela, preživetje ljudi, dobro počutje in okolje postavljajo pomembno vprašanje: kako najti izhod iz te krize? S prekomerno potrošnjo in produkcijo je človek povzročil podnebno in okoljsko krizo, ki ogrožata preživetje družbe na Zemlji, zato je jasno, da so za življenje znotraj planetarnih meja nujno potrebne korenite družbeno-ekonomske spremembe.
Konec preteklega leta smo v Focusu naleteli na predlog Escaping the growth and jobs treadmill: a new policy agenda for post-coronavirus Europe, ki v veliki meri povzema naše poglede v kontekstu odrasti, zato ga na kratko povzemamo. Pripravila sta ga European Environmental Bureau (EEB) in European Youth Forum (YFJ).
Avtorji analize in nove agende politik za postkoronsko Evropo so za ponazoritev delovanja našega trenutnega ekonomskega sistema izbrali “neskončno tekalno stezo”: tržni sistem, ki ga poganja rast, deluje, dokler postajamo vedno bolj produktivni. V tem sistemu moramo vsako leto proizvesti več, da bi se izognili množični brezposelnosti, vendar ima to uničujoče posledice tako za okolje kot za delavce.
Strinjamo se, da vrnitev k gospodarskemu statusu quo pred krizo s pospeševanjem gospodarske rasti za ustvarjanje delovnih mest ni okrevanje, ampak subvencija naslednje pandemije. Trenutna kriza sistema namreč ni zlomila, ampak je razkrila njegove temeljne neuspehe. Ni ne smiselno ne racionalno, da se vračamo v “normalno”, če je “normalno” uničevalo tako ljudi kot planet.
Omenjeno poročilo predlaga načrt, kako v štirih korakih zmanjšati našo strukturno odvisnost od gospodarske rasti ter spisati pozitivno zgodbo o delu v pokoronavirusnem gospodarstvu:
- najprej moramo začeti s prevpraševanjem trenutnih osnov in z razpravo o bolj trajnostnih alternativah;
- preoblikovati moramo temeljne cilje politik za povečanje naše kolektivne blaginje;
- pri merjenju uspeha naših gospodarstev moramo preseči gospodarsko rast, namesto pa uporabiti celovite družbeno-okoljske kazalnike;
- sprejeti moramo politike za prehod, ki nam omogočajo, da pobegnemo iz kolesja neskončne rasti – nekaj predlogov teh politik je v spodnji tabeli.
| KAJ? | KAKO? | ZAKAJ? | |||
| Predlog politike | Opis | Ločitev delovnih mest od… | Ekonomska komponenta | Moralna komponenta | Ključni socialno-ekonomski učinki |
| Univerzalni temeljni dohodek | Vladni program, v katerem vsak državljan redno dobi določen znesek denarja | Preživetja | Stabilizira gospodarstvo in zmanjša njegovo strukturno odvisnost od rasti BDP, tako da zagotovi vsem dovolj, da zadovoljijo svoje osnovne potrebe | Do sedaj ustvarjeno bogastvo temelji na izumih in napredku skozi zgodovino človeštva, zato bi moralo biti v korist vseh | + Zmanjšana neenakost med spoloma
+ Okoljske koristi + Smiselna delovna mesta |
| Skrajšanje delovnega časa | Kolektivno dogovorjeno skrajšanje delovnega časa | 40-urnega delovnega tedna | Stabilizira naš gospodarski sistem ob dejstvu, da je potrebnih vedno manj delovnih ur | Osvobodi čas, da se ljudje samostojno odločajo za angažiranje v dejavnostih za dobrobit posameznika in družbe | + Boljše demokracije
+ Okoljske koristi + Boljše zdravje in počutje + Zmanjšana neenakost med spoloma |
| Demokratično upravljenje na delu | Preusmeritev moči odločanja s korporativnih upraviteljev in delničarjev podjetij na večjo skupino deležnikov, predvsem delavcev | koncepta lastništva in njegovih standardnih oblik organizacije | Običajno odvrača od tveganega vedenja in prispeva k dolgoročnim ekonomsko sprejemljivim odločitvam, ki vplivajo na splošno gospodarsko stabilnost | Vrednost demokracije ne bi smela biti omejena na javno sfero, ampak bi morala biti enako veljavna tudi za naša delovna mesta | + Zmanjšana neenakost
+ Boljše demokracije + Boljše zdravje in počutje + Okoljske koristi |
| Garancija za zaposlitev | Lokalno upravljan program, ki ga financira država in ponuja delo vsem, ki so pripravljeni in sposobni delati v skupnosti v okviru družbeno vključujoče minimalne plače | degradacije okolja | Odpravi neprostovoljno brezposelnost, ohrani stabilnost cen in loči zaposlovanje od gospodarske rasti | Premik od ideje dela kot dolžnosti k ideji, da je delo pravica | + Tehtna delovna mesta
+ Okoljske koristi + Boljše zdravje in počutje |
