Vlada Republike Slovenije je že novembra podprla trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosur (Brazilija, Paragvaj, Urugvaj in Argentina), ki bi omogočil uvoz ogromnih količin mesa, soje, sadja in žit iz Južne Amerike – pridelanih s pesticidi, ki so v EU že dolgo prepovedani. Iz EU pa bi v države Mercosur pošiljali avtomobile agrokemikalij – tudi več kot 40 takšnih, ki so v EU prepovedane.
Po ocenah nevladnih organizacij ter predstavnikov kmetov, bi ta trgovinski sporazum lahko imel močne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Predstavniki kmetov v Sloveniji in Evropski uniji svarijo, da bo povečanje uvoza kmetijskih izdelkov, ki se proizvajajo pod manj strogimi zaščitami človekovih in delavskih pravic ter okolijske zaščite, oškodovalo domače proizvajalce. Povečan izvoz fitofarmacevtskih sredstev, ki so v EU prepovedani zaradi nevarnosti zdravju, biodiverziteti in okolju, predstavlja tudi resno grožnjo zdravju. Uporaba pri nas prepovedanih pesticidov v državah Mercosur lahko vodi do zastrupitve delavcev in lokalnih skupnosti, ki se že zdaj soočajo z dolgoročnimi zdravstvenimi težavami. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da se prekomerne količine teh prepovedanih pesticidov znajdejo tudi v uvoženem sadju na naših trgovskih policah.
Poleg tega belgijski inštitut Velben ocenjuje, da bi povečano povpraševanje za meso in krmo, ki bo sledilo sklenitvi sporazuma, prispevalo k 25% povišanju deforestacije v državah Mercosur. Evropska komisija in slovenska vlada poudarjata, da sporazum vsebuje varovalke prav proti deforestaciji, a v praksi kršitev zaveze za ustavljanje krčenja gozdov ni povezana z trgovinskimi sankcijami sporazuma, kot je to na primer urejeno v sporauzumu EU-Nova Zelandija.
Evropska komisija je predlagala varovalke za kmete ter obljublja strožje standarde nadzora nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev, a kmetje poudarjajo, da varovalke niso zadostne, strožji nadzor za zdravje potrošnikov je pa le napoved možnih bodočih aktivnosti, kar ni dovolj močno varovalo.
Podpora slovenske vlade je bila sprejeta kljub opozorilom mladih, kmetov, potrošnikov, zagovornikov človekovih pravic in okoljevarstvenikov, ki se že več mesecev vrstijo na obeh straneh oceana. Tudi evropska varuhinja za človekove pravice je opozorila na netransparentnost pogajanj, ki jih je vodila Evropska komisija, vse argumente proti pa odločevalci redno zavračajo v imenu gospodarske varnosti in konkurenčnosti.
Focus se je skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine in Mladinskega sveta Slovenije udeležil seje državnega zbora, ki je odločala o stališču vlade, kjer smo predstavili naše pomisleke, a so poslanci glasovali v podporo stališču vlade. To odločitev je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnavala na svoji naslednji seji, katere smo se spet tudi mi udeležili. Komisija je sprejela sklep, s katerim poziva Vlado RS in Državni zbor, da pripravita celovito medsektorsko analizo vplivov trgovinskega sporazuma EU–Mercosur na različna področja, vključno s kmetijstvom, okoljem, prehransko varnostjo, gospodarstvom in družbenimi vidiki.
Slovenija se je tako kljub svarjenju ključnih deležnikov in komisije državnega sveta odločila sporazum podpreti a naslednji koraki na ravni EU so še nejasni. Evropski parlament je sprejel svoje stališče do predlaganih dodatnih varovalk za kmete, ki bodo po vsej verjetnosti zahtevale nadaljevanje izmenjav med Evropskim parlamentov, Evropskim svetom in Evropsko komisijo. Tako trenutno ni jasno, če bo sporazum lahko podpisan še letos, kot je bilo prvotno v planu.






