Pogosto se dogaja, da je sodelovanje javnosti pri odločanju o jedrski energiji in jedrski varnosti okrnjeno. Predpogoj za učinkovito sodelovanje javnosti v postopkih odločanja o jedrski energiji in jedrski varnosti je učinkovit dostop do procesov, informacij, znanja in študij. Ravno z namenom, da se osvetli pomen sodelovanja javnosti, obenem pa se predstavijo nekatera jedrska tveganja, ki so prisotna v Sloveniji, je bila pripravljena včerajšnja konferenca.
Gostje in udeleženci so poudarili, da sta transparentnost in sodelovanje javnosti nujna pogoja za vzpostavljanje primernega nadzora nad procesi, povezanimi z jedrsko energijo. Udeleženci so problematizirali vprašanje seizmične aktivnosti na območju NEK in s tem povezano potrebo po zagotavljanju sodelovanja javnosti in javnega nadzora. Izpostavljeno je bilo, da se lahko odločevalci lotijo vprašanja morebitnega podaljšanja življenjske dobe NEK le ob pogoju, da se zapre vprašanje odlagališča za nizko in srednje aktivne odpadke.
Predstavitve (v angleščini) in kratki opisi (v slovenščini) so na voljo tukaj:
Public participation in processes related to nuclear energy in Slovenia and position about the IRSN report (video prispevek)
Dr. Andrej Stritar (URSJV) je v svoji video predstavitvi spregovoril o tem kako URSJV obvešča javnost ter podal svoje videnje dogajanja okrog seizmološke raziskave Krškega področja, ki jo je za GEN Energijo izvajal konzorcij 4 podjetij. V tem konzorciju je sodeloval tudi IRSN, ki je potem samostojno poslal pismo GEN Energiji, da naj slednji, zaradi potencialne aktivnosti prelomnice Libna, razmislijo o potencialni drugi lokaciji za morebitno novo jedrsko elektrarno. Zaradi tega je zadeva postala javna ter tudi politična, kar je bilo za URSJV neprijetno. URSJV ima vse dokumente in dogajanje predstavljeno na svoji spletni strani, organizirali so tudi nekaj dogodkov, vezanih izključno na to temo. Ker je bilo mnenje strokovnjakov takšno, da ni potrebno takojšnje ukrepanje s protipotresno varnostjo NEK, so to upoštevali, vendar poudarjajo potrebo po nadaljevanju z dodatnimi raziskavami.
Presentation of IRSN report on possible NPP Krsko II site. What are the implications of this report?
Dr. Oona Scotti iz IRSN je razložila nekaj podrobnosti glede njihovih zaključkov raziskave seizmoloških aktivnosti območja okrog Krške nuklearke. Poudarila je, da so se v konzorciju, ki je opravljal raziskavo, strinjali, da prelom Libna kaže znake zmožnosti, vendar se niso strinjali o tem, kakšne naj bi bile implikacije te študije. Zato je IRSN GEN Energiji poslal svojo oceno, da naj razmislijo o potencialni drugi lokaciji za novo jedrsko elektrarno ter naj opravijo dodatne raziskave v zvezi s prelomnico Libna. Raziskave je potrebno opraviti tudi zaradi možnega podaljšanja življenjske dobe obstoječi jedrski elektrarni v Krškem. Predlagali so tudi model procesa, ki naj se uporabi in je znan iz drugih relevantnih primerov po svetu, da se vključi več mnenj različnih neodvisnih strokovnjakov.
ANCCLI – A national network to discuss about transparency and nuclear safety
Yves Lheureux (ANCCLI) je v svoji predstavitvi poudaril, da je samo-organizacija civilne družbe nujni pogoj za vzpostavljanje primernega nadzora nad procesi, povezanimi z jedrsko energijo. Primer Francije nam govori, da je pot dokaj dolga, toda uspelo jim je, saj so sprva samo-organizirani odbori in komisije bili prepoznani s strani države ter sedaj opravljajo nadzorno funkcijo, vključeni pa so tudi v razne procese odločanja in informiranja javnosti. V lokalne komisije za informiranje (CLI), ki jih je v Franciji trenutno 38 in so financirane s strani vlade in lokalnih oblasti, so vključeni različni akterji (nevladne organizacije, strokovnjaki,..), ukvarjajo pa se z vsemi vidiki, ki so povezani z jedrsko energijo, od nadzora nad spoštovanjem norm, do upravljanja z jedrskimi odpadki, razgradnjo idr.
Dr. Metka Kralj iz ARAO je govorila o procesu iskanja lokacije za odlagališče NSRAO. Participacija javnosti naj bi bila zagotovljena skozi lokalna partnerstva, vendar se je izkazalo, da so se kljub nekaterim pozitivnim izhodiščem, ki so obsegala zagotavljanje dialoga, participacijo v procesu odločanja, vzpostavljanje zaupanja, zagotavljanja informacij, idr., pokazale tudi negativne plati: zapletena struktura je onemogočala primerno komunikacijo ter vključevanje v sam proces odločanja, proces je bil časovno in finančno potraten, ni bila zagotovljena enakost vključenih partnerjev ipd.
Public participation in siting LILW depository in Slovenia
Predstavitev dr. Draga Kosa (FDV) se je tudi nanašala na sodelovanje javnosti v procesu iskanja lokacije za NSRAO odlagališče v Sloveniji. Začetna točka iskanja primerne lokacije odlagališča je bila, da velika večina prebivalcev Slovenije ni želela odlagališča v svoji bližini. Edini pogoj, da bi sprejeli takšno odlagališče, je bila finančna kompenzacija. V procesu iskanja lokacije se je tudi izkazalo, da ljudje ne zaupajo strokovnjakom in oblastem. Kot se je kasneje izkazalo, je bilo lokalno partnerstvo Krško ustanovljeno zgolj z namenom, da legitimira sam proces iskanja lokacije, njegova struktura pa je bila namerno tako zapletena, da bi zainteresirano civilno družbo odvračala od participacije.
Public participation in nuclear procedures
Jan Haverkamp (Greenpeace) je poudaril, da mora biti omogočena participacija javnosti v procesih že takrat, ko so še vse opcije odprte in se šele izbira najboljša rešitev, vendar na žalost temu ni vedno tako, saj se pogosto javnost vključi šele na koncu postopka, ko lahko zgolj poda svoje mnenje o že vnaprej določeni rešitvi. Pogosto se tudi pojavlja argument investitorjev ali odločevalcev, da ni smiselno vključevanje javnosti v razne procese, ker nimajo dovolj znanja. Haverkamp je to zanikal, saj ljudje niso neumni ter lahko razumejo kompleksne probleme. Tudi strokovnjaki so del javnosti. Participacija javnosti bi morala biti urejena s primerno proceduro: potrebno ji je zagotoviti dostop do relevantnih informacij in dokumentov ter jih tudi enakopravno obravnavati v dialogu o alternativah, ki so na mizi. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker participacija javnosti vodi v kvalitetnejše odločitve, ki so tudi osnova za vzpostavljanje zaupanja. Pomembno je omeniti tudi Aarhuško konvencijo, ki ureja participacijo javnosti v postopkih, povezanih z varstvom okolja. Zakonodaja na državni ravni mora biti v skladu s to konvencijo, če ni, je potrebno upoštevati višjo inštanco, kar pa je v tem primeru konvencija. Povedal je tudi, da poteka v Sloveniji debata o jedrski energiji na višji ravni kot v nekaterih drugih državah, ter da je dostop do informacij boljši. Vendar je še vedno veliko prostora za izboljšave.
Program dogodka v vabilu.
Dogodek je nastal na pobudo podpisnikov dopisa na IRSN in ANCCLI (v zvezi s podporo civilni družbi pri naslavljanju problemov s področja jedrske energije v Sloveniji): ARCa – združenja za uravnavanje sobivanja (samostojna NVO v Brežicah in v Krškem), Focusa, društva za sonaraven razvoj, Greenpace-a Slovenija, Vrbinarja – društva za spremljanje umeščanja objektov posebnega pomena v prostor in ZEGa – Zveze ekoloških gibanj Slovenije.
—
Opombe:
(1) IRSN (www.irsn.fr) – Institut de Radioprotection et de Surete Nucleaire (Institute for Radiological Protection and Nuclear Safety), Francija. Avtorji poročila o o potresni varnosti potencialne lokacije za morebitni drugi blok jerske elektrarne v Krškem.
(2) ANCCLI (www.anccli.fr) – Association Nationale des Comites et Commissions Locales d’Information (National Association of Local Information Committees and Commissions), Francija. Francoska zveza, ki združuje lokalne organe, ki so bili ustanovljeni z dvojno vlogo zagotavljanja informacij in nadzora nad jedrskimi objekti.
