Kršitve človekovih pravic in okoljska škoda pri proizvodnji pomarančnega soka

Za proizvodnjo pomarančnega soka v Braziliji in Evropi je značilna visoka tržna koncentracija. Čeprav na svetovni ravni 60 % soka prihaja iz Brazilije, ga od tam v svet izvažajo le tri podjetja. Citrosucro, Cutrale in Luis Dreyfus. Evropa je najpomembnejši izvozni trg. Tudi na drugem koncu dobavne verige vlada monopol: vse manj trgovskih verig obvladuje vse  večji del evropskih trgov. Ena ključnih strategij evropskih prodajalcev na drobno so lastne trgovske blagovne znamke. Namesto nakupa in prodaje neodvisnih blagovnih znamk, supermarketi prodajo vse več izdelkov pod lastnimi znamkami. V Evropi je kar 66 % vsega pomarančnega soka prodanega pod trgovskimi blagovnimi znamkami v supermarketih.

V Braziliji so bile in so še vedno plantaže pomaranč namenjene izdelavi pomarančnega soka, na zemlji, ki je že od nekdaj namenjena kmetovanju. Prvi večji val nasada pomarančevca se je zgodil po kavni krizi v 30 letih prejšnjega stoletja. Sprememba naravne pokrajine v nasade pomarančevcev ter posledično izguba habitatov se v Braziliji ne smatra kot okoljski problem. Tudi vpliv pridelave pomaranč na sosednje pol-naravne habitate ni zanemarljiv, med drugim zardi rabe pesticidov.

Varnost zaposlitve delavcev na plantažah in v tovarnah je nizka, plačilo nedostojno. Na plantažah ni primernih prostorov, kjer bi se lahko delavci odpočili. Prostori, ki so namenjeni za počitek, so pogosto polni praznik plastenk ter vrečk kemikalij. Predpisanega enournega počitka največkrat ne morejo koristiti, saj je pritisk s strani delodajalca tako močan, da so na koncu prisiljeni delati še nadure.

Vsekakor pa je za takšne razmere odgovoren tudi vsak izmed nas, ki si težko predstavljamo življenje brez sokov. Zahtevaj pravičnejši pomarančni sok in podpiši peticijo!

Več v sporočilu za javnost, ki je na voljo tukaj.

SC_slovenian.jpg Evropsko_leto_2015.pngEYD_motto_SL.pngUrad_vlade_RS_za_komuniciranje__300_dpi_1.jpg

Dokument je nastal s podporo Evropske unije. Njegova vsebina je v domeni društva Focus in v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru nacionalnega programa Evropskega leta za razvoj 2015.