Meritve NO2: Kje v Ljubljani je dihanje res nevarno?

Ljubljana, 18. maj 2021 – Meritve koncentracij dušikovega dioksida v zraku, ki smo jih februarja letos opravili Focus ter Inštitut za zdravje in okolje potrjujejo, da je z epidemijo Covid-19 povezano zmanjšanje prometa ugodno vplivalo na kakovost zraka v Mestni občini Ljubljana. Kljub temu pa rezultati merilne kampanje, izvedene po metodi ljubiteljske znanosti (ang. citizen science), vzbujajo skrb, saj je zdravju zelo škodljiv plin, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, še vedno prisoten v previsokih koncentracijah.

Kje v Ljubljani je najbolj onesnažen zrak zaradi prometa? S tem vprašanjem smo nevladni organizaciji Focus ter Inštitut za zdravje in okolje konec leta 2020 pozvali prebivalce in obiskovalce prestolnice k predlaganju lokacij, na katerih naj opravijo meritve koncentracij zdravju škodljivega dušikovega dioksida (NO2). To je bil prvi del “citizen science” merilne kampanje “POZOR: tukaj je dihanje nevarno!”, ki je februarja prešla v terensko fazo. 

Med 1. in 22. februarjem 2021 smo s člani in prostovoljci na 156 lokacijah po Mestni občini Ljubljana namestili t.i. difuzivne vzorčevalnike na cestne svetilke, prometne drogove in podobno z namenom izmeriti koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida (NO2), ki nastaja kot posledica motoriziranega cestnega prometa, zlasti kot posledica izgorevanja dizelskih goriv. Na podlagi predlogov občanov in občank ter Focusovih meritev iz leta 2019 je bilo izbranih 156 lokacij, kjer je merjenje potekalo v neposredni bližini vira. Posebna pozornost je bila namenjena točkam, kjer se ob gostem prometu zadržuje večje število ljudi, upoštevana je bila tudi bližina šol, vrtcev, domov za starejše in zdravstvenih ustanov. Lokacije, na katerih se zadržujejo ranljive skupine, namreč zahtevajo posebno pozornost z vidika zdravja, saj so te skupine bolj ogrožene.

10 kritičnih lokacij in samo 11 lokacij z zadovoljivo ravnijo koncentracij NO2

Meritve so bile uspešno opravljene na 148 lokacijah in 174 difuzivnih vzorčevalnikov je bilo poslanih v akreditirani laboratorij Passam AG v Švici. Analiza je pokazala, da so bile na 10 lokacijah povprečne vrednosti v merilnem obdobju višje od 40 mikrogramov na kubični meter, kolikor znaša letna mejna vrednost NO2 za zaščito zdravja ljudi.

Kot najbolj kritične lokacije z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se izkazale naslednje lokacije (od najvišje do najnižje izmerjene koncentracije NO2): 

  1. podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli (Šmartinska 22), 
  2. križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), 
  3. okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte),
  4. križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most,
  5. križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu,
  6. nadvoz čez avtocesto A1 na Zaloški cesti,
  7. Drenikova cesta pri GIB-u,
  8. križišče Zaloške in Grablovičeve ceste v bližini železniške postaje Vodmat in klinik UKC Ljubljana,
  9. križišče Litostrojske in Celovške ceste pri trgovini DM,
  10. Roška cesta pri Srednji ekonomski šoli Ljubljana.

Na preostalih lokacijah letna mejna vrednost ni bila presežena, vendar je potrebno upoštevati vremenske in prometne pogoje. V času merjenja v Ljubljani ni bilo tipične zimske inverzije, ki poslabša gibanje zraka. Prav tako ni bilo “običajnih” razmer na področju prometa: podatki MOL o povprečnem dnevnem prometu kažejo, da je bila obremenjenost cest v februarju 2021 za približno 20 odstotkov nižja kot februarja leto prej.

Rezultati februarskih meritev NO2 so pregledno predstavljeni na spletnem zemljevidu, na katerem je izpostavljena tudi bližina izobraževalnih in zdravstvenih ustanov.

Smernice so zastarele

A kljub temu, da so vremenske razmere služile v prid nižji vrednosti NO2 in da je bil zaradi ukrepov za omejevanje epidemije Covida-19 zmanjšan promet, v Focusu in na Inštitutu za zdravje in okolje ocenjujemo, da so rezultati februarskih meritev zaskrbljujoči. Na kar 137 od 148 lokacij je bila namreč povprečna izmerjena koncentracija NO2 v merilnem obdobju višja od 20 mikrogramov na kubični meter, kar pomeni, da je bila onesnaženost zraka z NObolj ali manj škodljiva za zdravje ljudi.

Tomaž Gorenc, Inštitut za zdravje in okolje, pojasnjuje: “Svetovna zdravstvena organizacija že v letošnjem letu napoveduje spremembo zastarelih smernic in znižanje letnih mejnih koncentracij NO2 za zaščito zdravja ljudi iz 40 na 20 µg/m3. Novejše epidemiološke raziskave namreč kažejo, da se škodljivi učinki na zdravje kažejo že pri 20 µg/m3, posebno pri otrocih, nosečnicah, nedonošenčkih, starejših ljudeh in ljudeh s pridruženimi boleznimi (npr. respiratorna obolenja). V tem kontekstu moramo intepretirati tudi rezultate naših meritev NO2, ki smo jih izvedli v času nekoliko zaostrenih epidemioloških ukrepov, a so vseeno pokazali visoke vrednosti tudi v bližini izobraževalnih in zdravstvenih ustanov.

Za večjo kakovost zraka je nujno zmanjšanje prometa

Meritve, izvedene po metodi ljubiteljske znanosti s pomočjo prebivalcev in prebivalk, so sicer neuradne, vendar zaradi strateško izbranih lokacij in velikega števila merilnih točk dajejo pridobljeni rezultati dober vpogled v problematiko onesnaženosti zraka zaradi prometa v Ljubljani in potrjujejo, kako velik problem so dizelska vozila na naših cestah (predstavljajo skoraj 60 % vozil).

Namen meritev, ki smo jih v Focusu prvič izvedli že v marcu 2019, je opozoriti na resnost onesnaženosti zraka z NO2 v Ljubljani ter spodbuditi odločevalce, da sprejemajo pogumnejše odločitve pri omejevanju motornega prometa, s čimer bodo zmanjšali družbene stroške prometa in bistveno povečali kakovost življenja v mestu.

Nekaj izmed predlogov za izboljšanje kakovosti zraka v prestolnici: uvedba brez- ali nizko-emisijskih con, v katerih bi omejili dostop z vozili na fosilni oziroma dizelski pogon, bolj restriktivna parkirna politika, izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje ter razvoj potnikom prijaznega javnega potniškega prometa.

“Cestni motorni promet poleg velikega vpliva na podnebne spremembe resno ogroža naše zdravje in povečuje družbene stroške, zato je skrajni čas za korenite spremembe v sektorju prometa. Opustiti je potrebno vse ideje o širitvi cestne infrastrukture, saj bi ta generirala samo še več prometa. Vsem, ki danes z več kot 100 tisoč umazanimi avtomobili dnevno zapolnijo Ljubljano, moramo ponuditi časovno konkurenčno alternativo v učinkovitem javnem potniškem prevozu, boljšo kolesarsko in peš infrastrukturo ter druge storitve trajnostne mobilnosti,” izpostavlja Marjeta Benčina, vodja programa Mobilnost v okoljski organizaciji Focus.

Izboljšati je treba tudi uradne meritve

Februarske meritve koncentracij NO2, ki so del programa Partnerstvo za okolje in zdravje*, so izpostavile tudi potrebo po izboljšanju uradnih meritev. Uradna merilna postaja za merjenje koncentracij NO2 ob Vošnjakovi ulici namreč ni reprezentativna in ne stoji na območju, kjer je onesnaženost zraka v mestu najbolj kritična. Mestna občina Ljubljana bi morala razširiti mrežo merilnih mest za merjenje koncentracij NO2 tudi na lokacije, kjer so pretekle meritve pokazale visoke vrednosti (npr. šmartinski podvoz pri Situli, Trg OF, Celovška cesta, Šmartinska cesta, Zaloška cesta).

“Da je bila v času merjenja na 54 lokacijah zaznana višja onesnaženost zraka z NO2, kot jo je izmerila uradna merilna postaja, kaže na nujnost namestitve novih merilnih postaj na najbolj kritičnih lokacijah. Zanesljivi podatki so nujno potrebni za sprejemanje ustreznih ukrepov za zaščito zdravja ljudi. V luči prihajajočih novih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, ki bodo zaostrila mejne vrednosti za NO2, je pomembno, da oblasti ukrepajo nemudoma. Ukrepi, kot so nizkoemisijske cone, razvejana mreža javnega prometa in dobra infrastruktura za pešce in kolesarje so neizogibni za zaščito zdravja prebivalcev in prebivalk. London in Pariz postavljata dober zgled na tem področju,” komentira Hanna Rhein iz nemške okoljske organizacije Deutsche Umwelthilfe, ki nam je na podlagi bogatih izkušenj z difuzivnimi vzorčevalniki nudila podporo pri izvajanju metode, ki je preprosta, a zagotavlja precej zanesljive rezultate.

Metodologija, rezultati, interpretacija in predlogi ukrepov so podrobneje predstavljeni v poročilu, ki sta ga pripravila Marjeta Benčina iz Focusa in Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje.

_______

Kontakta za več informacij:

* Merilno kampanjo smo Focus in Inštitut za zdravje in okolje opravili v okviru programa Partnerstva za okolje in zdravje 2.0, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru programov varovanja in krepitve zdravja. Izvedbo meritev je finančno podprla tudi organizacija Deutsche Umwelthilfe e.V.