Slovenija na področju obnovljivih virov energije vztraja na repu držav članic Evropske unije. Ne dosegamo predvidenega 25-odstotnega cilja obnovljivih virov energije v končni porabi in že nekaj let dokupujemo manjkajoče deleže. Lani smo se za doseg cilja OVE za leto 2022 (dosegli smo okoli 23 % – največ doslej) dogovorili za statistični prenos s Hrvaško, finančne posledice tega pa znašajo okoli 10 milijonov evrov.

Trenutno so v Sloveniji tri vetrnice

Medtem ko so sončne elektrarne v Sloveniji v naglem porastu, potencial voda je domala izkoriščen, pa smo pri vetrni energiji na predzadnjem mestu v Evropi. Vetrnice pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov v strukturi proizvodnje električne energije (EU povprečje je okoli 16 %), postavljene so samo tri – ena v občini Divača in dve v občini Postojna. Težave se pojavljajo pri načinu umeščanja vetrnih elektrarn v prostor, ki je pogosto povezan tudi z močnim nasprotovanjem lokalnih skupnosti. V Focusu smo prepričani, da lahko tudi vetrna energija prispeva k trajnostnemu energetskemu prehodu, seveda ob upoštevanju drugih okoljskih ciljev in omejitev. Poseben potencial vidimo v skupnostnih projektih, pri katerih imajo prebivalci možnost sooblikovanja projekta pa tudi uživanja koristi.

Za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav je vlada lani pripravila osnutek uredbe o enkratnem nadomestilu občinam – 200.000 evrov za megavat instalirane moči proizvodne naprave. Je to prava pot, ki lahko tudi spremeni odnos lokalnih skupnosti do vetrnic? Temu vprašanju so na 1. programu Radia Slovenija posvetili oddajo Studio ob 17h, v kateri je na povabilo novinarke Metke Pirc sodelovala Katja Huš iz Focusa.

Pomembna sta skupnostni pristop in delitev koristi

Focusova strokovna sodelavka Katja Huš je izpostavila, da mora država na celovit način spodbujati drugačen pristop uvajanja vetrne energije, kot smo ga lahko spremljali do sedaj. Izjemno pomembno je, da so lokalni prebivalci vključeni v projekte od vsega začetka, že v fazah načrtovanja. Prevečkrat smo bili priča zgodbi, ko so investitorji delali načrte na neprimernih lokacijah, z neustreznimi postopki oz. zvitim manevriranjem zakonodaje.

“Ključno je, da poteka jasna in transparentna komunikacija, da sodelovanje lokalne skupnosti ni le kljukica na papirju, ampak da so lokalne skupnosti resnično vključene v postopke odločanja in da se razvijajo modeli, kjer imamo lokalne skupnosti možnost aktivne finančne participacije v obliki solastništva elektrarn.”

Spomnila pa je tudi na dejstvo, da korist rabe obnovljivih virov energije – konkretno sončne in vetrne energije – ni samo nižanje emisij CO2, ampak tudi decentralizacija proizvodnje električne energije, s čimer prebivalci in prebivalke lahko postanemo glavni akterji v energetski tranziciji. In prav skupnostni energetski projekti, sploh kadar gre za zadružni model, lahko zagotovijo, da koristi ostanejo v lokalni skupnosti. Zato je bil Focusov predlog, ki ga vlada v končni verziji uredbe ni upoštevala, da naj bi občine načrt porabe sredstev nadomestila pripravile v sodelovanju z lokalnimi prebivalci v okviru transparentnega, vključujočega in deliberativnega procesa. Pri tem bi lahko sledile izkušnjam s participativnimi proračuni, ki jih več občin že izvaja.

O energetski prihodnosti Slovenije pa je Katja Huš povedala:

»Zagotovo bo v Sloveniji tisti ključni vir energije, na katerega se bomo oprli v energijski tranziciji, sončna energija. Veter lahko pristavi svoj košček v ta mozaik. Vendar ko govorimo o energetski tranziciji in hitrem opuščanju fosilnih goriv, se moramo zavedati, da govorimo o paleti različnih rešitev. Tudi ko govorimo o obnovljivih virih proizvodnje energije, moramo vedno imeti v mislih, da gre to z roko v roki z ukrepi na drugih področjih. Energetska tranzicija mora temeljiti tudi na ukrepih nižanja rabe energije. Na tem, da bomo poskrbeli, da ne bodo naše stavbe potratne, da ne bo energija uhajala skozi strehe in zidove, da ko bomo govorili o elektrifikaciji, na primer prometa, ne bomo govorili zgolj o elektrifikaciji, ampak o manjšanju števila avtomobilov na naših cestah in boljšem javnem potniškem prometu. Ker ni čarobne rešitve za energetsko tranzicijo, ampak bo sestavljena iz zelo različnih orodij.«

Studio ob 17h o prihodnosti vetrnic in njihovem umeščanju je objavljen tukaj.

O energetski skupnosti in samooskrbni skupnostni sončni elektrarni Sončna šola Hrastnik, pri vzpostavljanju katere je sodeloval Focus, pa si lahko več preberete tukaj.