- Ukrepi za boj proti podnebni krizi naj vedno upoštevajo socialno pravičnost tako na lokalni kot na svetovni ravni. Upoštevati je treba učinke na različne družbene skupine in sprejeti pravične ukrepe (npr. socialne ukrepe za delavce v premogovniški industriji ob ustavitvi proizvodnje premoga).
- Cene stanovanjskih nepremičnin naj se znižajo in z regulacijo prilagajajo povprečni plači prebivalstva na nekem območju.
- Z namenom višanja kakovosti življenja delavskega razreda naj se število tedensko opravljenih delovnih ur zmanjša na 25 do 30, pri čemer višina mesečne plače ostane enaka.
- Prosilcem za azil naj se skrajša in olajša potrebne birokratske postopke za pridobitev azila.
- Za doseganje večje medijske pluralnosti in zagotavljanje delovanja demokracije naj se spodbuja vzpostavitev različnih transparentnih televizijskih programov in drugih virov medijskih informacij.
- V izogib zlorabam položajev in koruptivnim praksam naj vsi procesi političnega odločanja v celoti potekajo na očeh civilne javnosti.
To je le nekaj izmed konkretnih predlogov in želja mladih udeležencev in udeleženk Moje revolucije 3.0, ki so našli mesto v Srednjeevropskem mladinskem manifestu.
Ko smo tekom projekta pogledovali nazaj v zgodovino, da bi videli s katerimi problemi so se soočali mladi v 70-ih letih in kasneje, smo lahko dokaj hitro zaključili, da so bili problemi velikokrat podobni tem, ki jih tudi sami prepoznavamo danes.
Da bi jih lažje identificirali, o njih razmišljali, iskali vzroke in potencialne rešitve, nas je več kot 300 mladih iz Avstrije, Italije, Poljske in Slovenije spisalo Srednjeevropski mladinski manifest. Projekt je potekal že tretje leto zapored, vsakokrat pa smo reflektirali današnje politično stanje v primerjavi z dogajanjem v različnih časovnih obdobjih evropske zgodovine. Dogajanje v preteklih obdobjih smo aktualizirali in primerjali z današnjimi problemi. Ugotovili smo, da opozarjamo na podobne probleme, kot naši vrstniki pred mnogimi leti, med katerimi izstopajo stanovanjska, okoljska in ekonomska problematika, politični in ekonomski sistem, ki služi peščici ter posledično naraščajoča neenakost.
Tokrat je projekt potekal malce drugače zaradi pandemije, ki je preplavila svet. Mladi smo se od marca do avgusta 2020 večkrat srečali preko spleta, sprva le v posamičnih državah, vrhunec pa je predstavljalo srečanje v živo na mednarodni mladinski konferenci med 24. in 27. septembrom 2020 na Dunaju. Tu smo imeli mladi, ki smo se do sedaj poznali le preko spleta priložnost, da spoznamo svoje vrstnike in vrstnice iz drugih držav v živo. Stkali smo nova poznanstva in prijateljstva, izmenjali smo si ideje in poglede na družbene probleme, ki pestijo Evropo in svet v prvi polovici 21. stoletja, rezultat vsega pa je že spisan omenjen Srednjeevropski mladinski manifest.
V njem smo strnili svoje zahteve, ki jih naslavljamo na evropske, državne in lokalne odločevalce in odločevalke. V njem smo poudarili pomen solidarnih in demokratičnih principov delovanja, v srčiki katerih sta skrb za okolje in podnebna pravičnost. Zahteve v manifestu so razdeljene na več področij med katerim je prvo kritika aktualnega družbeno-gospodarskega sistema, kapitalizma. Z njo smo želeli diagnosticirati probleme, ki nas pestijo, ter poiskati njihove vzroke. Mladi smo izpostavili njegovo nevzdržnost, saj je zaradi svoje težnje po neskončni gospodarski rasti poguben za naravo, izkorišča delavce in delavke in razdira skupnosti po celem planetu. Izpostavili smo tudi nedemokratično naravo naše predstavniške demokracije, razdeljen svet v času vseobsegajoče podnebne krize in pomanjkljivosti našega izobraževalnega sistema, ki znanje kot vrednoto postavlja v drugi plan kar lahko trenutno opazujemo tudi v Sloveniji, ko so težnje javno izobraževanje podrediti trgu dela.
Sledijo zahteve, vezane na različna področja:
- zaščita okolja, pravice živali in podnebna kriza
- človekove pravice, politična participacija, mediji in demokracija
- izobraževanje
- zdravstvo in družbeni izzivi
- prostočasne dejavnosti in potrošnja
- migracije in mobilnost
- delo.
Rdeča nit manifesta je potreba po spremembah v našem odnosu do vsega živega, vključevanju ljudi v odločanje o stvareh, ki vplivajo na življenja vseh nas, izobraževanju, preprečevanju novih epidemij in vlaganju v zdravstvo, boljšem dostopu do stanovanj, večji povezanosti lokalnih skupnosti, odgovornem naslavljanju globalnih migracij, vključevanju priseljencev in priseljenk v družbo in izboljšanju položaja delavcev in delavk, preko ukrepov kot so skrajšan delovni čas, večje transparentnosti v proizvodnem procesu in ustvarjanju zelenih delovnih mest.
Barvitost področij, ki jih zahteve pokrivajo, kažejo na raznolikost in pisano sestavo udeležencev in udeleženk različnih starosti, etnične pripadnosti in zanimanj. Prepričani smo, da nam je tudi to omogočilo, da smo probleme lahko naslovili iz različnih gledišč in bolj celostno.
Pred zaključkom projekta nas čaka še eno srečanje v Bruslju, kjer bomo mladi predali svoje zahteve evropskim poslancem in poslankam. Na žalost se je zaradi epidemioloških razmer to srečanje prestavilo v nedoločeno prihodnost, vendar se mladi veselimo ponovnega srečanja s svojimi vrstniki in novimi prijatelji ter nadaljnjega dela in razmišljanja o dostojnem življenju na ohranjenem planetu.
DOSTOP do celotnega manifesta.
Vtisi mladih:
“Pri projektu Moja revolucija mi je bilo zelo všeč povezovanje med državami, saj smo si tako izmenjali veliko informacij in ob tem tudi urili naše komuniciranje v tujem jeziku. Zanimivo je bilo, da smo razpravljali o trenutni situaciji v svetu in kako jo izboljšati. Sama sem sodelovala pri delavnici o človekovih pravicah, političnemu sodelovanju in medijih, kjer smo si skušali predstavljati perfektno stanje in potem iskali načine kako do tega priti. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da je marsikatera človekova pravica v nekaterih državah posredno ali pa neposredno kršena in da je tudi zato nujna naša politična vključenost. “
Pia Z., 18 let
“Izvedba konference s tematiko revolucije tudi na področju podnebne pravičnosti se mi zdi pomembna v luči opozarjanja na potrebo politike, da podnebno krizo postavi v prvi plan in da je ne zapostavlja zaradi specifičnih gospodarskih ciljev, ampak da vidi medsebojno povezanost problemov. Da vidi torej, da so na dolgi rok vsi ti problemi medsebojno povezani in da bo zanemarjanje enega, npr. podnebne politike povzročilo tudi povečanje drugih problemov, npr. revščine, podnebnih migracij. To je v trenutku, ko je fokus politike (vsaj na prvi pogled) primarno usmerjen v reševanje koronakrize, ključno.”
Luka P., 22 let
“Sam spremljam projekt My Revolution že od njegovega začetka pred dvema letoma. Videl sem, kako se razvija, raste in zori, kot sem se jaz razvijal, rasel in zorel skupaj z njim. Priznati moram, da je bila tokratna konferenca, kljub težkim časom in pogojem, ki jih ti zahtevajo, izjemno uspešna.”
Timotej P., 23 let
Napisali: Timotej Pavlin, Tim Gregorčič, Viktorija Kos
