Zavzemamo se, da bi EKS s svojimi strateškimi usmeritvami zagotovil: 1) strategijo za energetsko tranzicijo v sistem, ki temelji na učinkoviti rabi energije in OVE, 2) trajnostno, okoljsko in družbeno sprejemljivo proizvodnjo in rabo energije, 3) aplikacijo načela ”energetska učinkovitost na prvem mestu” (Energy Effifiency First Principle), 4) prehod na 100 % OVE do leta 2050, 5) demokratizacijo energetskega sistema.
Takšen koncept energetske tranzicije je nezdružljiv s trenutnimi usmeritvami za pripravo EKS kot jih je oblikovalo MzI. Predlog predvideva dolgoročno rabo jedrske energiji prek življenjske dobe obstoječe jedrske elektrarne, čeprav o sprejemljivosti jedrske energije, še posebej gradnji dodatne jedrske elektrarne v Krškem (NEK II), ni političnega oz. javnega konsenza. Zaradi nizkoogljičnosti in podnebne sprejemljivosti MzI predstavlja jedrsko energijo kot trajnostno, kar je zelo pomanjkljivo in zavajajoče razumevanje – nizkoogljičnost in podnebna sprejemljivost predstavljata zgolj en vidik okoljske sprejemljivosti!
Poleg nerešenega vprašanja visokoradioaktivnih odpadkov, tveganj povezanih z nesrečami, odvisnosti od uvoza urana, bi dajanje prednosti jedrski energiji pomenilo zanašanja na velike in centralizirane proizvodne obrate ter izgubljen potencial za decentralizacijo in uveljavitev OVE. Gradnja nove jedrske elektrarne bi ‘zaklenila’ Slovenijo v monopolen, centraliziran in nefleksibilen energetski sistem, ki temelji na prenosni infrastrukturi, pasivnem distribucijskem omrežju, ki dovaja električno energijo zgolj v eno smer, ter relativno majhnem številu proizvodnih enot (elektrarn). Namesto tega bi moral EKS spodbujati prehod v množično in razpršeno proizvodnjo energije iz manjših OVE enot, ki bi omogočale večjo participacijo državljanov in njihovo skupno odločanje o lastni prihodnosti.
Tomislav Tkalec, Focus, je sedanji predlog smernic EKS, komentiral:
V Sloveniji v energetiki potrebujemo konceptualni preboj. Spremembe morajo iti v smeri trajnostne energetske tranzicije, ki predvideva rabo okoljsko in družbeno sprejemljivih virov in tehnologij ter prehod k učinkoviti rabi energije in razpršenim obnovljivim virom. Takšna tranzicija naj bo podlaga za usmeritve novega energetskega koncepta.
Nina Štros, Greenpeace v Sloveniji, dodaja:
Če si nas pripravljavci dokumenta drznejo vprašati, ali je potrebno spodbujati OVE, morajo nujno postaviti tudi vprašanje, ali je jedrska energija za državljane sprejemljiva, še posebej gradnja dodatne jedrske elektrarne v Krškem (NEK II), ter koliko priložnosti izgubimo, če gradimo prehod v nizkoogljično družbo na jedrski namesto na OVE. Trenutne smernice so tudi čisto nasprotje od tega, kar so za nas naredile predhodne generacije, ki so vložile ogromna sredstva v hidroelektrarne, pri čemer smo korist od nizke cene hidroenergije začeli uživati šele mi. Resnična trajnost bi bila nadaljevati tradicijo in investirati v obnovljive vire, da bodo lahko naši zanamci izkoriščali cenejšo energijo po tem, ko se bodo investicije odplačale.
Odločanje o prihodnosti energetike ni le tehnično vprašanja. V pripravo EKS je zato treba vključiti čim več akterjev, saj nobena specifična stroke oz. institucija nima dovolj znanja in informacij, da bi zasnovala smernice slovenske energetike za naslednjih 40 let. Zato pričakujemo, da bo tudi v prihodnje oblikovanje EKS upoštevalo načelo demokratičnega odločanja in spodbudilo široko javno razpravo o prihodnosti slovenske energetike, pri čemer mora imeti civilna družba možnost soodločanja in sodelovanja pri pripravi, umeščanju in razvijanju strategij. Z namenom ponuditi možnost vključitve v javno razpravo smo v zadnjih dneh pripravili spletno mesto, kjer so posamezniki lahko podpisali in v okviru javne obravnave poslali sporočilo na MzI, ministru dr. Petru Gašperšiču in premierjeu dr. Miro Cerarju. Poslanih je bilo kar 688 pisem.
Celotne komentarje si lahko preberete TUKAJ.
