»Zakaj bi izgubljali čas v avtomobilu, če pa smo s kolesom hitrejši, bolj fit, bolj ekonomični in prispevamo k dvigu kakovosti življenja v mestu«, so na dan okolja kolesarji ob jutranji in popoldanski konici z napisi na majčkah opozarjali voznike in njihove sopotnike v avtomobilih. Vsi kolesarji so se nato zbrali na Prešernovem trgu, kjer jih je čakal kraljevski zajtrk: palačinke, smutiji, sadje, rogljički in kavica.
Delež kolesarskega prometa v MO Ljubljana narašča in se bliža 14 %. Še vedno previsok delež avtomobilskega prometa – 38 % [1] pa kaže na to, da je potencialnih kolesarjev v Ljubljani še veliko. Ravno zato je potrebno nadaljevati z ukrepi za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti. Na drugi strani pa smo mi tisti, ki s svojimi mobilnimi navadami soustvarjamo okolje, v katerem živimo. »Nihče si ne želi živeti obdan z asfaltom in pločevino, dihat onesnažen zrak, prenašati hrup in stres prometnih zastojev. Na videz nepomembna odločitev, kako se bomo peljali do službe, ima v resnici zelo veliko težo«, je povedala Katarina Otrin iz društva Focus.
Poleg tega, da promet predstavlja skoraj 30 % izpustov toplogrednih plinov, pa je velik problem onesnaženje zraka z drobnimi delci (PM10), ozonom in dušikovimi oksidi v poletnih in zimskih mesecih. Pri tem je pomembno, da kotlinska lega mesta prispeva k slabši prezračenosti zaradi pogostejšega pojava inverzij, saj se onesnaženje zato zadržuje v kotlini dlje časa [2]. Vse to ima negativne vplive na zdravje ljudi in posledično na kakovost bivanja. »Zaradi prometa onesnažen zrak povzroča veliko predčasnih smrti, otroci so bolj dovzetni za bolezni dihal, veliko bolezni je še neraziskanih. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da imata kolesarjenje in pešačenje zaradi gibanja pozitiven vpliv na zdravje, zato ju priporočajo tudi zdravstvene inštitucije,« dodaja Otrinova.
Ljubljana je že prejela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016, v okviru katerega je izvedla že kopico trajnostnih ukrepov. »Želimo si, da bi mesto nadaljevalo s takšnimi ukrepi, da bi prebivalci prepoznali prednosti kolesarjenja in da bi s skupnimi močmi življenje v Ljubljani postalo prijaznejše,« zaključuje Otrinova.
S podobno idejo se akciji pridružuje nacionalna pobuda Pripelji srečo v službo, ki aktivno spodbuja kolesarjenje na delo v skupinah po tri. Namen projekta je zaposlene spodbuditi k temu, da že pred službo naredijo nekaj dobrega za svoje razpoloženje, telesno pripravljenost in tudi za denarnico ter ne nazadnje za okolje. Kolesarjenje namreč pozitivno vpliva na občutek sreče, s tem pa povečuje tudi delovno učinkovitost in izboljšuje odnose s sodelavci. [3]
–– KONEC –
OPOMBE:
[1] Vir: www.ljubljana.si/file/1511615/kolesarski_letopis_2014_optimized.pdf
[2] Vir: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/okolje-prostor-bivanje/zrak/
[3] Projekt bo trajal do 22. septembra letos, ko se bo ob dnevu brez avtomobila končal s podelitvijo nagrad najsrečnejši trojici, več na www.pripeljisrecovsluzbo.si
FB stran dogodka: https://www.facebook.com/events/868702826533917/875923452478521/
Dogodek je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.
