Focus, Greenpeace Slovenija, Zveza slovenske podeželske mladine in Mladinski svet Slovenije smo na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) naslovili poziv, naj Slovenija ne podpre sporazuma EU-Mercosur. V njem argumentirano opozarjamo, da predlagani sporazum pomeni resno grožnjo evropskemu in slovenskemu kmetijstvu, okolju, podnebnim ciljem ter standardom kakovosti hrane. Ob tem navajamo tudi nekatera stališča, za katere se zavzema vaše ministrstvo in Vlada RS, omenjeni sporazum pa jim nasprotuje.
- Negativni učinki na kmete: Prepričanje, da kvote predstavljajo varovalke za evropskega kmeta je zmotno, kot so pokazale številne analize. Sporazum pa bo imel negativne učinke tudi na kmete v državah Mercosur. Tako kmetje iz Evrope in držav Mercosurja zavračajo sporazum, saj ta postavlja interese velikih agroživilskih korporacij pred interese malih in srednje velikih proizvajalcev hrane ter kmetijskih delavcev. Sporazum povečuje nelojalno konkurenco za evropske kmete. Študija brazilskega inštituta IPEA napoveduje, da bi sporazum med EU in Mercosurjem povzročil izgubo v višini 11,5 milijarde ameriških dolarjev za evropsko kmetijstvo.
-
Nizke gospodarske koristi: po podatkih Evropske komisije naj bi sporazum EU prinesel le 0,1 % povečanje BDP. V primerjavi z velikimi tveganji za delavce, potrošnike, okolje in kmete ter ob upoštevanju pomislekov javnosti po vsej Evropi, se 0,1 % povečanje BDP zdi zanemarljivo.
-
Ogrožena prehranska varnost: Sporazum naj bi omogočal samocertificiranje uvoznikov in zmanjšal uvozne kontrole, s čimer bi se povečalo tveganje za uvoz neustrezne hrane. Ni zagotovil, da rastni hormoni, ki so prepovedani v EU, ne končajo v govedu, namenjenemu evropskemu trgu. To je še posebej problematično, saj so revizije EU že pokazale, da Brazilija ne more zagotoviti, da je izvoz govejega mesa prost rastnih hormonov.
-
Tveganje za krčenje gozdov: Povečane uvozne kvote za govedino, perutnino in druge izdelke bi spodbudile krčenje amazonskega gozda. Samo zaradi povečanja kvot za uvoz govejega mesa, ki jih prinaša sporazum, bi se lahko stopnja krčenja gozdov v regiji Mercosur pospešila za približno 5 % letno v obdobju šestih let.
- Tveganje za zdravje, nižja kakovost hrane, prepovedani pesticidi: Jasno je, da je kmetijski del sporazuma med EU in Mercosurjem gospodarsko neuravnotežen. Države Mercosurja ne izpolnjujejo proizvodnih standardov, ki veljajo za kmetijstvo v EU – bodisi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, dobrobiti živali ali trajnostnih praks. Raziskave kažejo, da uvozi sadja in zelenjave iz držav Mercosur vsebujejo sledi pesticidov, ki so prepovedani v EU
-
Pomanjkanje določb o človekovih pravicah: Trgovinski del sporazuma ne vključuje nobenih zavez glede spoštovanja človekovih pravic.
- Kršitev podnebnih obveznosti: Vodilni okoljski pravniki so ugotovili, da sporazum krši podnebne obveznosti EU po pravu EU in mednarodnem pravu, saj naj bi povzročil splošno povečanje emisij toplogrednih plinov. Zaradi povečane krčitve gozdov, povezane z večjimi obsegi kmetijske trgovine, ki jih prinaša sporazum, se pričakuje izjemno povečanje emisij toplogrednih plinov. Ob tem je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da so nekateri voditelji držav Mercosur proti Pariškemu dogovoru, na primer Argentina.
- Neenakovredni standardi: Proizvodnja v državah Mercosur ne dosega evropskih okoljskih, zdravstvenih in delovnopravnih standardov, kar jim omogoča cenejšo proizvodnjo in pomeni nelojalno konkurenco za evropske kmete.
Organizacije ob tem prosimo vpogled v predlog sporazuma in pripadajoče analize, ki jih je prejela slovenska vlada, ter opozarjamo, da bi Slovenija morala slediti državam, ki so zaradi okoljskih in socialnih tveganj sporazum že zavrnile.
