Že vrsto let opozarjamo na sistemske pomanjkljivosti in okoljsko vprašljivost rabe biogoriv. Kljub temu da so bila biogoriva s strani industrije predstavljena kot »zelena« alternativa fosilnim gorivom, njihova dejanska okoljska in družbena bilanca razkriva številne negativne posledice.

Ne glede na to so države, vključno s Slovenijo, biogoriva vključile v svoje nacionalne podnebno-energetske načrte, pri čemer je predvideno nadaljnje povečevanje njihove rabe do leta 2030 in kasneje. Biogoriva se v prometu pogosto obravnavajo kot enostaven ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, čeprav večina držav nima jasne, uresničljive strategije, kako naj bi takšno zmanjšanje dejansko dosegla.

Novo poročilo organizacije Transport & Environment opozarja na več ključnih problemov:

  • Višje emisije toplogrednih plinov: Biogoriva v povprečju povzročajo do 16 % več emisij CO₂ kot fosilna goriva, predvsem zaradi posrednih učinkov, kot so krčenje gozdov in spremembe v rabi zemljišč.
  • Velik okoljski in prehranski pritisk: Približno četrtina rastlinskih olj, proizvedenih na svetovni ravni, se danes porabi za proizvodnjo biogoriv, namesto za prehrano. Tako imenovana napredna biogoriva oziroma biogoriva, ki ne temeljijo na pridelavi energetskih rastlin, pa imajo po trenutnih ocenah prenizek potencial, da bi lahko pomembno prispevala k razogljičenju prometa.
  • Neučinkovita raba zemljišč in vode: Trenutno se za pridelavo surovin za biogoriva uporablja približno 32 milijonov hektarjev zemljišč, kar ustreza velikosti Italije, do leta 2030 pa naj bi se ta površina povečala na 52 milijonov hektarjev (velikost Francije). Poleg tega je vodni odtis izjemno velik – za prevoženih 100 kilometrov z biogorivi je potrebnih povprečno okoli 3.000 litrov vode, medtem ko električno vozilo, napajano s sončno energijo, porabi približno 20 litrov.

Analize tudi kažejo, da bi bilo mogoče enako količino energije, kot jo danes pridobimo iz biogoriv, proizvesti s sončno energijo na zgolj približno 3 % zemljišč, ki se trenutno uporabljajo za gojenje surovin za biogoriva.

Na podlagi razpoložljivih podatkov je jasno, da biogoriva ne predstavljajo trajnostne rešitve za razogljičenje prometa. Nasprotno – njihova raba lahko dolgoročno celo povečuje okoljski pritisk in poglablja obstoječe sistemske probleme, namesto da bi jih reševala.