100 dobrih praks na zemljevidu Dovolj za vse
Tik prek iztekom leta nam je na spletni platformi Dovolj za vse uspelo doseči pomemben mejnik – na zemljevid dobrih praks trajnostnega upravljanja z viri skupnosti smo vpisali že 100. prakso! Zbrane dobre prakse iz cele Slovenije ponujajo obilico navdiha za povezovanje in delovanje v smeri koristi za celotno skupnost, ne le za posameznike. Med zadnjimi smo dodali samooskrbno energetsko skupnost Luče, Učni center Brje, BikeKitchen Ljubljana, novomeško knjižnico reči...
Nad prevozno revščino z izboljšanim javnim potniškim prometom
Javni potniški prevoz (JPP) je rešitev za številna okoljska in socialna vprašanja. Če je dostopen in učinkovit, je tudi eden od glavnih odgovorov za blaženje prevozne revščine, ki naj bi se v naslednjih letih potencialno poglobila. Države članice EU za zaščito najranljivejših že pripravljajo socialne načrte za podnebje. Za Slovenijo je to priložnost, da vključi tudi številne ukrepe za izboljšanje JPP, s posebnim ozirom na potrebe ranljivih skupin.
Razpisujemo delovno mesto!
Zaposlimo strokovno/ga sodelavko/ca za delo na področju prilagajanja na podnebne spremembe in prostorskega načrtovanja. Nudimo zaposlitev za polni delovni čas za obdobje 1 leta z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vaše motivacijsko pismo in življenjepis pričakujemo najkasneje do 6. januarja 2025.
JPP kot rešitev okoljskih in socialnih vprašanj
Javni potniški promet je rešitev za številna okoljska in socialna vprašanja. Zato mu je treba vrniti ugled in zagotoviti, da bo zanesljiva, udobna, varna, časovno konkurenčna in finančno dostopna alternativa osebnemu cestnemu prometu. V tem duhu smo organizirali posvet o potrebnih izboljšavah JPP v Sloveniji, na katerem smo s pomembnimi deležniki oblikovali in ovrednotili nabor ukrepov, ki bo koristen za pripravljalce Socialnega podnebnega načrta.
EU-MERCOSUR ogroža pravice ljudi, planet in demokracijo
Sporazum EU-MERCOSUR, ki naj bi povečal trgovino s kmetijskimi proizvodi iz Latinske Amerike ter avtomobili, pesticidi in tekstilom iz Evrope, je deležen ostrih kritik številnih deležnikov. Kljub temu je bila sprejeta odločitev o zaključku pogajanj. Skupaj z več kot 400 drugimi organizacijami civilne družbe smo podpisali poziv EU, naj ga zavrne. Slovenske predstavnike pozivamo, da upoštevajo znane škodljive vplive sporazuma na podnebje, človekove pravice in male kmete ter glasujejo proti njegovi potrditvi.
Energy Globe 2024 nagrada za hrastniško energetsko skupnost, ki smo jo pomagali vzpostaviti
Odlična novica za konec leta – za energetsko skupnost in z njo povezano samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik smo prejeli nacionalno nagrado Energy Globe 2024! S tem je projekt, ki smo ga izpeljali v tesnem sodelovanju z Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik in Občino Hrastnik, vstopil v letošnje tekmovanje za trenutno najbolj prestižno mednarodno okoljsko nagrado na svetu.
Z mladimi za pravičnejši in dostopnejši sistem prehrane
Pridružili smo se društvu Iskra pri izvedbi t.i. študentske menze. Poleg tega, da so študentom in študentkam razdelili brezplačne tople obroke, smo tokrat mlade skupaj spodbudili tudi k razmisleku o vplivu obstoječega prehranskega sistema na okolje in z njimi razpravljali o nujnih sistemskih spremembah v prehranskem sistemu.
Energetski prehod in ženske
Na prvi pogled se zdi, da so ukrepi in politike energetske tranzicije nevtralni. A praksa kaže, da lahko številne izmed njih bolj negativno vplivajo na ženske kot na moške. V Focusu posebno pozornost namenjamo ženskam, ki jih prizadene energetska revščina, saj opažamo, da so le-te nesorazmerno bolj prizadete.
Vodnik po direktivi o odgovornosti podjetij – CSDDD
Spomladi je EU sprejela Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki predstavlja prelomnico v korporativni odgovornosti. Države članice EU jo morajo zdaj prenesti v svojo nacionalno zakonodajo, za kar imajo še leto in pol časa. Da bi olajšali razumevanje in spremljanje tega procesa, je mreža organizacij pripravila vodnik po direktivi.
(Foto) Po koncu COP29: »To ni solidarnost«
Drame poln COP29 se je sicer v nedeljo zgodaj zjutraj sklenil z novim skupnim ciljem za podnebno financiranje, vendar je bil dogovor zaznamovan s prelomljenimi obljubami in pomanjkanjem ambicij za urgentno naslovitev naraščajoče podnebne krize. Zasluge za neuspeh pogajanj so na strani držav globalnega severa. Še posebej smo razočarani nad vlogo EU.
CCPI 2025: Slovenija napredovala za 11 mest, skupno pa lestvica kaže precej mešano sliko
Slovenija se je prvič uvrstila tako visoko na lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2025, ki vključuje države odgovorne za 90 % svetovnih emisij. Letošnja slika je precej mešana: 61 od 64 držav je povečalo delež OVE, na drugi strani pa so trendi emisij v 29 državah še vedno ocenjeni z oceno »nizko« ali »zelo nizko«.
Laboratorij demokracije v Ljubljani
Focus je v okviru projekta INCITE-DEM v Ljubljani organiziral t. i. Laboratorij demokracije. 32 državljanov, predstavnikov demokratičnih pobud in političnih funkcionarjev ter birokratov je raziskovalo načine za bolj vključujočo, participativno in učinkovito demokracijo. Z dialogom, sodelovanjem in ustvarjalnim reševanjem problemov so udeleženci delali na preoblikovanju demokratičnih procesov, da bi bolje odražali potrebe in želje ljudi.
Evropski parlament minira lasten zakon o preprečevanju krčenja gozdov
S predlaganimi spremembami, ki zakon EUDR občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu. V Focusu Vlado RS pozivamo, da zavrnejo predlog sprememb.
Besedam naj sledijo dejanja – odpravite okolju škodljive subvencije
Ob boku COP29 smo skupaj s PIC, Umanotero in Greenpeace Slovenija Vlado RS pozvali, naj v Podnebni zakon vrne člen o odpravi subvencij za fosilna goriva. Skupen javni denar mora država namenjati za javno dobro, je izpostavila Katja Huš.
(Foto) Poročilo iz Bakuja: prvi teden pogajanj zaznamovalo pomanjkanje napredka
Po medlem začetku in neambicioznem prvem tednu pogajanja na podnebni konferenci Združenih narodov COP29 v Azerbajdžanu prehajajo na ministrsko raven. Prvi teden pogajanj ni prinesel želenih rezultatov, zaznamavalo ga je pomanjkanje napredka v pogajanjih o podnebnem financiranju, iz Bakuja poroča naša Barbara Kvac.
K zaščiti človekovih pravic niso zavezane le države, temveč tudi podjetja, kot je Shell
V tem tednu sta se zgodila dva pomembna momenta na področju pravne odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic, okolja in prispevka k podnebnim spremembam. Na Nizozemskem je pritožbeno sodišče podalo sodbo v primeru civilne družbe proti Shellu, v Ugandi pa se je začelo zaslišanje aktivistov, ki so bili nezakonito pridržani zaradi mirnega protesta proti projektu TotalEnergies.
Denarno ozadje nasprotovanj uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
Razkriti so bili denarni tokovi, povezani s političnim nasprotovanjem ključnemu zakonu o dobavnih verigah – Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), katere namen je končati soodgovornost EU za krčenje gozdov v globalnih dobavnih verigah. Evropski parlament bo o zamiku in spremembah EUDR glasoval v četrtek, 14. novembra.
COP29: Brez opuščanja fosilnih goriv ne moremo reševati podnebne krize
Na COP29 bomo nevladne organizacije zastopale stališče, da morajo države, ki so največ prispevale k podnebni krizi, hitro zagotoviti dovolj sredstev za države, ki potrebujejo podporo za zmanjšanje emisij in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. Prav tako bomo opozorili na nujnost opustitve rabe fosilnih goriv in hitrega ambicioznega ukrepanja, saj se čas za reševanje podnebne krize hitro izteka.
Izjava ob preklicu referenduma o JEK 2
Pridružujemo se širši skupini civilnih organizacij, ki zahteva prevzem politične odgovornosti glavnih akterjev in konec jedrskega enoumja, saj gre za tehnologijo v zatonu in zato neprimerno razvojno pot za majhno državo, kot je Slovenija.
Ob najavi umika referenduma
Napoved, da bo referendum o JEK2 odpovedan, se ni zgodila zato, ker bi se vsi odgovorni zavedali svojih napak in jih želeli popraviti, ampak zato, ker jih niso uspeli obdržati skritih pod preprogo. Ne verjamemo, da bodo v bodoče skušali odpraviti napake, temveč jih bodo poskušali le bolje skriti - jedrski projekti so žal pogosto prepredeni s takšnimi problemi, zato ne smemo dopustiti, da se procesi vodijo nezakonito in netransparentno.
