Včeraj je Medvladni odbora za podnebne spremembe (IPCC) objavil 6. zbirno poročilo – Podnebne spremembe 2023, Povzetek za odločevalce, ki spada v zadnji del šestega poročevalskega cikla IPCC. Poročilo ne vključuje novih znanstvenih dognanj, temveč združuje ključna sporočila vseh predhodnih raziskovanj in poročil. Naslednje poročilo naj bi bilo objavljeno šele leta 2030, zato je to poročilo ‘’zadnje opozorilo” in najpomembnejši znanstveni dokument v tem – za soočanje s podnebno krizo – ključnem desetletju.

Ta celovit pregled aktualnih znanstvenih dognanj o podnebni krizi je na stotine znanstvenikov pripravljalo osem let in obsega na tisoče strani, strniti pa ga je mogoče v eno sporočilo: ukrepajte zdaj, sicer bo prepozno!

Že leta 2018 je IPCC v posebnem poročilu jasno opozoril, da se bližamo pomembnemu mejniku zvišanja temperature za 1,5 °C, ki bi nam omogočil še obvladljivo soočanje s podnebno krizo, nižje stroške blaženja in prilagajanja ter precej omilil družbeno in gospodarsko škodo negativnih posledic. 

Pet let kasneje je glede na ugotovitve zadnjega poročila okno priložnosti še ožje, a je ustavitev globalnega segrevanja pri 1,5 °C še vedno možna. Podnebna časovna bomba tiktaka, novo poročilo pa moramo v tem kontekstu razumeti kot priročnik, kako jo lahko razorožimo.

A hitrost in obseg dosedanjih ukrepov ter trenutni načrti držav ne zadostujejo za pravočasno in pravično spopadanje s podnebno krizo.

Z vsakim letom, ko ukrepanje odlašamo, kriza postaja le še večja. Zato bodo odločitve, sprejete v naslednjih nekaj letih, odločilno vplivale na našo prihodnost in življenja prihodnjih generacij. Do leta 2030 moramo tako, če želimo segrevanje omejiti na 1,5 °C, emisije praktično prepoloviti. Ogromno pa bo potrebno nadoknaditi tudi na področju prilagajanja, saj se velik del sveta že sooča z ogromno škodo in izgubami zaradi posledic podnebnih sprememb.

V ospredju poročila že obstoječa škoda in izgube.

Podnebna pravičnost je ključno izhodišče, saj negativni učinki podnebne krize nesorazmerno prizadenejo tiste, ki so najmanj prispevali k podnebnim spremembam. Hkrati imajo ti tudi najmanjše možnosti za učinkovito soočanje z negativnimi učinki. 

Poročilo tako ugotavlja, da skoraj polovica svetovnega prebivalstva živi na območjih, ki so zelo ranljiva na podnebne spremembe. V zadnjem desetletju se je število smrtnih žrtev zaradi poplav, suš in neurij v zelo ranljivih regijah povečalo kar za 15-krat. Na številnih območjih že dosegamo mejo, do katere je prilagoditev na spreminjajoče podnebje sploh mogoča, vremenski ekstremi pa vse bolj spodbujajo razseljevanje ljudi v Afriki, Aziji, Severni, Srednji in Južni Ameriki ter južnem Pacifiku.

Pot naprej

Z vsakim novim poročilom postaja vse bolj jasno, kako zelo je trenutni ekonomski sistem zamajal ravnovesje planeta. Ker je znanost jasna glede hitrosti sprememb in negativnih učinkov, ki jih prinašajo, ter da nas le-te vodijo v nepovratno stanje, morajo predvsem razvite države nemudoma pričeti z udejanjanjem svojih političnih zavez – pričakujemo konkretne ukrepe.

Za učinkovit in pravočasen prehod bodo nujni pravični ukrepi, s katerimi bomo še pravočasno ublažili negativne učinke in hkrati izboljšali (ali vsaj ne poslabšali) položaj prebivalk in prebivalcev.  Npr. z ukrepi aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa lahko drastično izboljšamo kakovost bivanja, preprečimo številne zdravstvene težave, povečamo enakost in zaposlitvene možnosti. Poročilo tako ugotavlja, da bi lahko bile ekonomske koristi za zdravje ljudi že same po sebi približno enake ali celo večje od stroškov zmanjšanja emisij.

Celotno poročilo je dostopno tukaj.

Kontakt za dodatne informacije: Taj Zavodnik, [email protected], 059 071 325