Novo poročilo, ki ga je v prvem tednu novembra objavila široka koalicija organizacij civilne družbe pod vodstvom CAN Europe in Friends of the Earth Europe, razkriva, da vsaj 107 od 425 največjih svetovnih projektov pridobivanja fosilnih goriv izvajajo podjetja s sedežem v EU ali podjetja, ki so financirana s strani velikih evropskih bank. Gre za velikane, kot so OMV, Total Energies, Shell ali RWE.

Izraz “ogljikove bombe” opisuje projekte, zaradi katerih podnebje preseže mednarodno dogovorjene temperaturne meje, kar ima katastrofalne globalne posledice.

Kaj to pomeni v praksi?

Ravno prejšnji teden smo v Sloveniji gostili dva aktivista iz Ugande, ki se borita proti projektu EACOP francoskega podjetja Total Energies, ki je že pri svoji izgradnji povzročil množične prisilne selitve v Ugandi in Tanzaniji. Ob tem pa naj bi z zgorevanjem nafte, pridobljene v okviru projekta, nastalo 379 milijonov ton emisij CO2. To je več kot 25-kratna količina skupnih letnih emisij obeh držav, kjer bo potekal naftovod, Ugande in Tanzanije. Letni izpusti projekta bodo tudi dvakrat večji kot letni izpusti celotne Slovenije.

V Sloveniji pa prepoznamo še eno od podjetij, ki jih izpostavlja poročilo. Ob naših cestah se nahajajo črpalke podjetja OMV, ki ima sedež v Avstriji. Vključeno je v dva projekta, ki ustvarjata ogljikove bombe – enega v Libiji ter enega v Rusiji. Oba projekta skupaj naj bi vodila do kar 97-krat več izpustov, kot jih je celotna Avstrija povzročila v letu 2021.

Kaj lahko storimo?

Direktiva CSDDD lahko prepreči te velikanske projekte širitve fosilnih goriv in spremeni način poslovanja podjetij, ki uporabljajo fosilna goriva. Gre za ključni korak proti nepravilnemu ravnanju podjetij, kot del cilja EU o podnebni nevtralnosti do leta 2050. Predvidene emisije iz ogljikovih bomb, ki jih podpirajo, so 17-krat višje od proračuna za ogljik, ki ga ima EU na voljo za izpolnitev svojih ciljev zmanjšanja emisij do leta 2030.

V poročilu so predstavljeni razlogi za pravno zavezujoče cilje zakona EU o skrbnem pregledu v podjetij glede trajnostnosti (CSDDD), ki bi zavezali podjetja, prav tako pa tudi finančni sektor, ki jih podpira, da zmanjšajo svoj doprinos k podnebnim spremembam.

O direktivi trenutno potekajo tristranska pogajanja, ki bodo določila končno vsebino dolžne skrbnosti podjetij, a obveza podjetij za naslavljanje podnebnih sprememb še vedno visi v zraku. Kljub podpori vključitve podnebnih sprememb v dolžno skrbnost podjetij s strani Evropskega parlamenta številne države članice dodatku nasprotujejo.