NVO pozivamo k izstopu iz Pogodbe o energetski listini (ECT)

Več kot 400 civilno družbenih organizacij širom Evrope je voditelje vseh evropskih držav pozvalo, naj se držijo svojih podnebnih obljub, dajo prednost podnebnim politikam in izstopijo iz Pogodbe o energetski listini (ECT) najkasneje do mednarodne podnebne konference COP26 novembra letos.

ECT energetskim korporacijam omogoča, da tožijo države za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik in vlade odvrača od sprejemanja potrebnih odločitev, saj lahko kakršnikoli poskusi spreminjanja javnih politik ali javnih subvencij v energetskem sektorju zaradi te pogodbe vodijo v milijonske ali celo milijardne terjatve. ECT predstavlja pomembno oviro prehodu na čisto energijo, zato je čas za izstop iz Pogodbe. V mreži Plan B za Slovenijo smo na pristojnega ministra Vrtovca naslovili pobudo, da Slovenija izstopi iz ECT in predlagali, da razpravo o izstopu EU in njenih članic iz ECT umesti na dnevni red septemberskega neformalnega zasedanja ministrov za energijo.  

Število tožb, ki so jih energetske korporacije sprožile proti državam na podlagi ECT, je v skokovitem porastu. V začetku tega leta je nemško premogovno podjetje RWE tožilo nizozemsko vlado zaradi sprejetja zakona o postopni odpravi premogovnih elektrarn do leta 2030, pri čemer zahtevana odškodnina znaša kar 1,4 milijarde evrov. Podobno se dogaja v drugih evropskih državah: Italija se je znašla na zatožni klopi zaradi prepovedi izdaje novega dovoljenja za iskanje in črpanje nafte na morju, višina zahtevka pa znaša preko 230 milijonov evrov. Tudi Slovenija se lahko kmalu znajde na zatožni klopi zaradi podjetja Ascent Resources. Slednje je napovedalo tožbo v višini 120 milijonov zaradi odločitve Slovenije, da je potrebno preveriti kakšni bi bili vplivi frackinga na okolje. Ti primeri jasno kažejo, da varovanje okolja in preprečitev podnebnega zloma ni možno, dokler je EU pogodbenica ECT.

Kako dolgo bomo še talci fosilne industrije? Lidija Živčič iz Focusa odgovarja: »Politika je edina, ki lahko preseka ta gordijski vozel in se odloči, ali bo varovala naše življenjsko okolje ali pa dobičke energetskih velikanov. Začenši z evropsko, ki se želi globalno postaviti kot prva v boju s podnebno krizo.«

Več v sporočilu za javnost, ki ga je za Plan B pripravila Umanotera: Kako dolgo bomo še talci fosilne industrije? [SPOROČILO ZA JAVNOST]