Koalicija Clean Cities Campaign (CCC) je pred prihajajočimi predlogi EU za posodobitev direktive o kakovosti zunanjega zraka (AAQD) objavila novo poročilo, iz katerega je razviden velik potencial t. i. “območij z nizkimi emisijami” (angl. low-emission zones – LEZ). Ukrepi omejevanja umazanih motornih vozil v mesta dokazano znižujejo koncentracije zdravju škodljivih onesnaževal zraka v mestnih območjih.
Focus je član koalicije CCC, ki je z raziskavo pokazala, da so na območjih z nizkimi emisijami – kamor je prepovedan vstop za najbolj onesnažujoča vozila – koncentracije dušikovega dioksida (NO2) približno 20 odstotkov nižje v številnih različnih pogojih. V Londonu so se po razširitvi območja z zelo nizkimi emisijami (angl. ultra-low emission zones – ULEZ) leta 2019 te koncentracije znižale za 44 odstotkov. Velik potencial območij LEZ potrjujejo tudi projekcije zmanjšanja emisij NO2 v Bathu (– 43 %), Bruslju (– 33 %) in Parizu (– 24 %). Poročilo tudi kaže, da lahko območja LEZ izboljšajo kakovost zraka tudi zunaj tovrstnih območij in še preden so uvedena v celoti.
Uvedba območij brez emisij (angl. zero-emission zones – ZEZ), v katerih sta dovoljena samo hoja in kolesarjenje ter uporaba vozil brez emisij, bi lahko imela še večji učinek. Tako naj bi se na primer na območjih ZEZ v Oxfordu in Amsterdamu emisije dušikovih oksidov (NOX) iz prometa zmanjšale za več kot 95 odstotkov.
Prenova zakonodaje EU o čistem zraku
Koalicija CCC je raziskavo naročila pred prihajajočo objavo predlogov EU za posodobitev direktive o kakovosti zunanjega zraka (AAQD). Ti predlogi, ki naj bi bili objavljeni do 26. oktobra, bodo določili prihodnji pravni okvir za spopadanje z nevarnim onesnaževanjem zraka. Evropska komisija kljub očitnim prednostim območij LEZ vpliva teh območij ni vključila v svojo uradno presojo.
V koaliciji CCC menimo, da gre za zamujeno priložnost. Predhodna raziskava, opravljena julija 2022, je pokazala, da je v Evropi veliko območij LEZ in da njihovo število hitro narašča. Trenutno je v 15 evropskih državah 320 takšnih območij, kar je 40 odstotkov več kot leta 2019. Do leta 2025 naj bi bilo po pričakovanjih več kot 500 tovrstnih območij po vsej Evropi.
Prenova zakonodaje EU o čistem zraku je enkratna priložnost naše generacije, da bistveno zmanjšamo strupeno onesnaževanje zraka po vsej Evropi. Po ugotovitvah naše raziskave območja z nizkimi emisijami delujejo in so v veljavi že v 320 evropskih mestih. Zakonodajalce EU pozivamo, da pri določanju novih mejnih vrednosti onesnaženosti zraka upoštevajo te trdne dokaze. Samo na ta način se lahko izognemo resnim posledicam onesnaženosti zraka, pa tudi več sto tisoč prezgodnjim smrtim vsako leto.
Zakaj potrebujemo mejne vrednosti onesnaženosti zraka Svetovne zdravstvene organizacije
Poleg tega v koaliciji CCC voditelje pozivamo, naj v direktivo AAQD vključijo mejne vrednosti koncentracij onesnaževal, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija – te so 10 µg/m³ za dušikov dioksid (NO2) ter 5 µg/m³ za PM2,5.
Objava raziskave je še okrepila stališče koalicije CCC, da so v primeru uporabe vseh razpoložljivih ukrepov – kar vključuje tudi uvajanje območij z nizkimi emisijami in območij brez emisij – te mejne vrednosti WHO dosegljive. Tako se bodo na primer samo z uvedbo območja brez emisij v Amsterdamu ravni NO2 znižale na 14,4 µg/m3, kar je blizu ravni 10 µg/m³, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
Po mnenju koalicije CCC se je mogoče v evropskih mestih v primeru upoštevanja mejnih vrednosti izogniti približno 57.000 prezgodnjim smrtim letno zaradi onesnaženosti z NO2 ter skoraj 110.000 prezgodnjim smrtim zaradi onesnaženosti z delci PM2,5.
Širše koristi območij LEZ
Območja z nizkimi emisijam poleg tega predstavljajo tudi priložnost za naslovitev vidikov socialne pravičnosti na področju onesnaženosti zraka. Več raziskav je pokazalo, da revni ljudje onesnažujejo najmanj, obenem pa dihajo najbolj onesnažen zrak.
Poleg tega so raziskave pokazale, da bi morala dobro zasnovana območja LEZ prispevati k splošnemu zmanjšanju obsega prometa – gre za t. i. pojav »izhlapevanja«, ko vozniki prilagodijo svoje navade – bodisi s hojo, kolesarjenjem ali tako, da se sploh ne odpravijo na pot. Ena izmed raziskav, v kateri je bilo pregledanih 70 študij primerov, je pokazala, da je v polovici teh primerov 11 % prometa preprosto izginilo.
Nizkoemisijske cone v Sloveniji
V Focusu bi želeli, da se slovenska mesta po vzoru drugih mest po Evropi opogumijo in uvajajo takšen ukrep. Pomembno je (7 korakov za uvedbo učinkovite nizko emisijske cone), da se ukrepa ne lotevamo s figo v žepu in da že v zgodnjih fazah vključujemo javnost in zagotovimo podporo projektu. Zdi se, da je neuspešen primer uvedbe testne brezdizelske cone v Mariboru 2012 naredil slabo promocijo ukrepu. Morebitne ovire in težave pri uvedbi brezdizelskih cona (ena od oblik LEZ) smo naslovili v Analizi možnosti uvedbe brezdizelskih con v mestih.
https://urbanaccessregulations.eu/
Naredili smo primerjavo Ljubljane z mesti s podobno površino
Na področju omejevanja (motornega) prometa v mestih EU so vsi ukrepi zbrani na portalu: https://urbanaccessregulations.eu/ . Od tu smo tudi črpali spodnje podatke.
Ljubljana
Površina mesta: 163,8 km²
Površina cone za pešce: 17 ha oziroma 0,17 km²
Gent (Belgija) – prometni načrt + LEZ
Površina: 156,2 km²
Območje LEZ ≃ 156 km²
Učinki: Nizkoemisijska cona v Gentu je zmanjšala lastništvo avtomobilov znotraj območja za 10 % v obdobju dveh let. Mesto je reorganiziralo tudi svoj prometni načrt, s čimer je onemogočilo kroženje avtomobilov po mestu in preusmerilo promet na obvoznico, kot je opisano v smernicah o LEZ (str. 10).
Mesto spodbuja tudi aktivno mobilnost s ponudbo približno 1450 skupnih koles in e-koles, kar dokazuje, da ta pristop dopolnjuje zmanjšanje avtomobilskega prometa in ni nezdružljiv z velikim območjem za pešce.
Regija glavnega mesta Bruselj (Belgija) – cona za pešce + LEZ
Površina: 161,4 km²
Območje LEZ ≃ 160 km²
Območje za pešce: 50 ha tj. 0,5 km² (dolžina: 3,9 km)
Učinek: Znižanje ravni NO2 za 10 % med letoma 2018 in 2019 (in -50 % leta 2020 zaradi protikoronskih ukrepov); 15-odstotno zmanjšanje koncentracij PM2,5 med letoma 2018 in 2020.
V mestnih središčih brez avtomobilov ima prednost aktivna mobilnosti in mikromobilnost, kar kaže na združljivost in komplementarost obeh pristopov.
Oxford (Velika Britanija)
Površina: 45,59 km²
Podrobnosti ureditve v Oxfordu
Območje (skoraj) brez emisijske cone: pokriva nekaj ulic, vendar bo shema v prihodnosti zajela skoraj celotno mesto (odvisno od javnega posvetovanja).
Učinek: predvideno zmanjšanje onesnaženosti z NO2 (ZEZ je začel delovati februarja 2022, tako da še ni mogoče oceniti vpliva na kakovost zraka). Namen sheme je tudi spodbuditi ljudi, da spremenijo potovalne navade: aktivna in skupna mobilnost, javni prevoz.
Milano (Italija)
Površina: 181,8 km²
Območje LEZ B: 131 km² – 97 % mestnega prebivalstva
Območje z manj prometa + pristojbina za zastoje na območju C: 8,2 km²
Učinki: -35 % dnevnih emisij CO2 + zmanjšanje prometa. Mesto Milano je uvedlo tudi alternative, kot je souporaba avtomobila; mobilnost kot storitev (flote e-skiroje itd.) in širi svojo kolesarsko mrežo (za 750 km), da bi zmanjšal količino avtomobilov v zasebni lasti (50,5 %, med najvišjimi v Evropi na prebivalca).
