Zakaj potrebujemo Uredbo o obnovi narave

Narava in biotska raznovrstnost sta ključnega pomena za delovanje družbe. Narava nam zagotavlja hrano, ki jo jemo, filtrira vodo, ki jo pijemo in čisti zrak, ki ga dihamo. Je tudi izredno pomembna za naše duševno in telesno zdravje.

Obnova narave pomeni, da se v različne ekosisteme, od gozdov, šotišč in kmetijskih zemljišč do sladkovodnih, morskih in mestnih ekosistemov, vrne več narave in biotske raznovrstnosti. Je proces pomoči pri obnovi ekosistema, ki je bil degradiran, poškodovan ali uničen. To lahko pomeni ponovno namakanje mokrišč in šotišč, izboljšanje degradiranih tal in kmetijskih zemljišč z dodajanjem naravnih elementov, kot so žive meje in drevesa, obnovo izgubljenih naravnih gozdov, odstranjevanje invazivnih vrst, sajenje avtohtonega rastlinja, odstranjevanje pregrad na rekah, sajenje (ustreznih) dreves v mestih in še veliko več.

Obnovitev narave velikega obsega je naložba, ki poleg izboljšanja biotske raznovrstnosti in zajema ogljika prinaša številne socialne in ekonomske koristi. Obnova narave povečuje zaščito pred poplavami in zadrževanje vode ter preprečuje požare v naravi. Vse to je ključnega pomena za večjo odpornost Evrope na posledice podnebnih sprememb, kot so hude suše in poplave. Obnova narave je potrebna tudi za ohranitev ključnih koristi, ki jih zagotavlja narava – čistega zraka in vode, hrane in opraševanja poljščin.

Obnova narave v Evropi je nujna

Spremembe rabe zemljišč in drugi pritiski človeka imajo v zadnjih desetletjih močan negativen vpliv na našo naravo in podnebje. Poročilo o stanju narave v EU za leto 2020 je pokazalo, da ima le 14 odstotkov habitatov in le 27 odstotkov vrst, ki niso ptice, dobro stanje ohranjenosti. Eni od petih vrst ptic grozi (ali skoraj grozi) izumrtje, populacija ene od treh vrst ptic pa se je v zadnjih nekaj desetletjih zmanjšala.[i]

K izgubi biotske raznovrstnosti prispevajo različni dejavniki, vključno z rabo zemljišč, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami. Da bi zagotovili trajnostno rabo planetarnih virov v prihodnosti, so potrebna prizadevanja za obnovo, ki jim sledi stalno upravljanje obnovljenih območij, tako na zavarovanih območjih kot zunaj njih. Izboljšanje in povečanje površine gozdov, mokrišč in morskih travnikov zvišuje zajem ogljika. Obnova izboljšuje odpornost ekosistemov, podpira na naravi temelječe proizvodne sisteme in jim pomaga pri prilagajanju na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave, povezane s podnebnimi spremembami.

V EU je 84 odstotkov poljščin vsaj delno odvisnih od opraševanja žuželk, zato obnova habitatov opraševalcev pripomore k večji varnosti preskrbe s hrano v prihodnosti. Obnova ekosistemov lahko izboljša zdravje, dobro počutje in kakovost življenja ljudi, saj poveča razpoložljivost zelenih površin, ublaži onesnaževanje in zmanjša tveganje prenosa bolezni z živali na ljudi.

Pomagaj do večinske podpore tudi ti

Evropska komisija je junija lani objavila predlog Uredbe EU o obnovi narave (Nature Restoration Law). Gre za prvi vseevropski zakon, ki bo določil pravno zavezujoče cilje za obnovo degradiranih ekosistemov in narave v državah članicah. Komisija predlaga, da se do leta 2030 obnovi vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa naj bi se obnovili vsi ekosistemi, ki to potrebujejo.

A kaže se velika verjetnost, da zakon ne bo sprejet. Evropska ljudska stranka (EPP), ki jo sestavljajo politiki desnosredinskih in desnih strank, Uredbo v celoti zavrača. Nedavno je EPP skupaj s podporo poslancev iz sredinske stranke RENEW dosegla zavrnitev Uredbe v Odborih za kmetijstvo (AGRI) in ribištvo (PECH). To lahko ogrozi njen sprejem v Evropskem parlamentu.

Kampanja EPP vključuje zavajajoče trditve, na primer, da bo zakon uničil vasi, omejil razvoj obnovljivih virov energije in zmanjšal proizvodnjo hrane do te mere, da bo povzročil “svetovno lakoto”.[ii] Njihov glavni argument je, da bo sprejem zakona negativno vplival na dolgoročno varnost preskrbe s hrano, čeprav je bilo že večkrat dokazano, da so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti dolgoročno največji grožnji kmetijski proizvodnji.[iii]

Države EU bodo morda na naslednjem srečanju okoljskih ministrov 20. junija sprejele skupno stališče do Uredbe. Medtem se 15. junija pričakuje glasovanje v Odboru za okolje (ENVI), ki je za zakon pristojen. Pozitiven izid glasovanja tega odbora je eden ključnih predpogojev za končen uspeh v Evropskem parlamentu. 10. julija sledi glasovanje na plenarnem zasedanju.

Predlog še lahko dobi večinsko podporo. Je pa zato potrebno podati dodaten pritisk in to lahko stori civilna  družba, Več kot 200 nevladnih organizacij je podalo svojo podporo, svoj poziv evroposlancem naj predlog podprejo, pa je podalo že več kot 100.000 ljudi. Tukaj lahko podpišete poziv evropskim poslancem in poslankam, naj zakon podprejo.

 

Poslanci morajo prav tako nasprotovati kakršnemukoli odlaganju ukrepanja na kasneje in se zavzeti za čim bolj učinkovite konkretno določene ukrepe z jasnimi časovnimi okviri.

Več:

– FAQ kampanje #RestoreNature: https://www.restorenature.eu/en/faq-on-nature-restoration.

– Evropska agencija za okolje je izdala predstavitev o pomenu obnove narave v Evropi in nujnosti sprejetja Uredbe o obnovi narave: https://www.eea.europa.eu/publications/importance-of-restoring-nature/the-importance-of-restoring-nature

[i] V EU je 81 odstotkov zavarovanih habitatov, 39 odstotkov zavarovanih ptic in 63 odstotkov drugih zavarovanih vrst v slabem ali slabem stanju. V zadnjih letih se je stanje izboljšalo le pri zelo majhnem deležu teh habitatov.

[ii] Obnavljanje zemljišč ne pomeni, da se na njih ne sme izvajati gospodarska dejavnost, tukaj ne gre za ustanovitev naravnega rezervata. Tiskovni predstavnik EPP je v začetku tega meseca priznal, da stranka ne zna našteti “nobenih konkretnih vasi”, ki jih zakon ogroža. Prav tako ni nujno, da sta obnova narave in obnovljivi viri energije v nasprotju. Projekti vetrnih elektrarn na morju lahko ustvarijo umetne grebene, sončne elektrarne na starih industrijskih območjih pa lahko pomagajo obnoviti biotsko raznovrstnost. Industrijski lobiji, kot je WindEurope, zakon podpirajo.

[iii] EPP navaja, da bo zaradi zakona 10 odstotkov kmetijskih zemljišč izpadlo iz proizvodnje. Ta trditev se nanaša na cilj zakonodaje, da se delež vegetacije na kmetijskih zemljiščih – kot so žive meje, ribniki ali jarki, ki podpirajo biotsko raznovrstnost – do leta 2030 poveča s sedanjih 7 odstotkov na 10 odstotkov kmetijskega ozemlja EU. A ta območja niso nujno neproduktivna zemljišča, vključujejo na primer sadovnjake.